Obravnava konkretnih zadev na sodišču

Datum

19.01.2026

Številka

07121-1/2025/1561

Kategorije

Sodni postopki

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po e-pošti prejel vaše vprašanje. V zvezi s konkretnima postopkoma na sodišču nam zastavljate več vprašanj, ki se nanašajo na transparentnost, svobodo izražanja ter varovanje pravic staršev in otrok.

***

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22 in 40/25 – ZInfV-1, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Sodišča v svojih postopkih na podlagi procesnih pravil (npr. na podlagi Zakona o pravdnem postopku in Zakona o nepravdnem postopku) sama odločajo o obdelavi osebnih podatkov strank oz. drugih udeležencev oz. o varovanju njihove zasebnosti, pri čemer posebej izpostavljamo varovanje pravic otrok, kadar se sodni postopki nanašajo nanje. Tudi glede odločanja o javnosti sojenja je pristojno sodišče, pred katerim poteka postopek, zato vam predlagamo, da konkretne dileme naslovite v okviru konkretnega postopka.

Obrazložitev

IP uvodoma poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati.

IP uvodoma pojasnjuje, da je javnost glavne obravnave sodnih postopkov v slovenskem sodnem sistemu načeloma pravilo, vendar pa obstajajo tudi postopki v katerih je javnost vedno izključena. Na javni glavni obravnavi smejo biti navzoče polnoletne osebe, torej tudi novinarji, kjer se prisotni seznanijo z osebnimi podatki pravdnih strank oziroma obdolženec (kot splošen izraz za obdolženca, obtoženca in obsojenca) in ostalih strank posameznega postopka (priče, izvedenci,…). Tudi v postopkih, ki so načeloma javni, lahko sodišče, v z zakonom določenih primerih, izključi javnost vse glavne obravnave ali njenega dela. Tako lahko na primer sodišče na podlagi 294. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 in naslednji; v nadaljevanju ZPP) v pravdnih postopkih izključi javnost, če to zahtevajo koristi uradne, poslovne ali osebne skrivnosti, koristi javnega reda ali razlogi morale. Skladno z 43. členom Zakona o nepravdnem postopku (Uradni list RS, št. 16/19, ZNP-1) pa je v postopkih za ureditev osebnih stanj in družinskih razmerij javnost izključena.

IP nadalje poudarja, da ni pristojen za dajanje mnenj s celotnega področja varstva zasebnosti in osebnostnih pravic, temveč lahko daje neobvezna mnenja, pojasnila in stališča zgolj o vprašanjih s področja varstva osebnih podatkov, ki predstavlja le del pravice do človekove zasebnosti in ga Ustava Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Ustava) ureja v 38. členu. Za del pravice do zasebnosti in osebnostnih pravic, ki ni v pristojnosti IP, torej za del širše pravice, katere meje so začrtane v 35. členu Ustave (npr. pravica do svobode izražanja), je v primeru kršitve pravic predvideno kazenskopravno oziroma civilnopravno sodno varstvo.

Nadalje IP pojasnjuje, da skladno s tretjim odstavkom 55. člena Splošne uredbe, ni pristojen za nadzor dejanj obdelave sodišč, kadar delujejo kot sodni organ. Splošna uredba ne določa, kdaj sodišča delujejo kot sodni organ. Uvodna izjava 20 Splošne uredbe pa pojasnjuje, da pristojnost nadzornih organov ne bi smela obsegati obdelave osebnih podatkov, kadar sodišča delujejo kot sodni organ, da se zaščiti neodvisnost sodstva pri opravljanju sodnih nalog, vključno z odločanjem.

Prav tako IP glede na sklep Ustavnega sodišča RS št. U-I-92/12-13 z dne 10. 10. 2013 inšpekcijskega nadzora ne sme izvajati tako, da poseže v posamične pravne postopke, ki jih vodijo za to pristojni državni organi ter ne sme preverjati, ali se v konkretnih pravnih postopkih ustavnoskladno in zakonito spoštuje varstvo osebnih podatkov. To pa pomeni, da se IP ne sme spuščati v presojo, ali je konkretno sodišče zakonito obdelovalo osebne podatke v okviru npr. pravdnega oz. nepravdnega postopka. Konkretno sodišče je tisto, ki presoja, kateri podatki so potrebni za izvedbo in odločitev v konkretnem postopku, ter nosi tudi odgovornost za zakonito obdelavo.

Sodišča tako sama na podlagi procesnih pravil (npr. ZPP in ZNP-1) odločajo o obdelavi osebnih podatkov strank in drugih udeležencev oz. o varovanju njihove zasebnosti, pri čemer posebej izpostavljamo varovanje pravic otrok, kadar se sodni postopki nanašajo nanje. Tudi glede odločanja o javnosti sojenja je pristojno sodišče, pred katerim poteka postopek, zato vam predlagamo, da konkretne dileme naslovite v okviru konkretnega postopka na sodišču.

Lepo vas pozdravljamo.

dr. Jelena Virant Burnik,

informacijska pooblaščenka

Pripravila:

Barbara Žurej, univ. dipl. prav.,

Svetovalka pooblaščenca II

Financira Evropska unija. Izražena stališča in mnenja so izključno mnenja avtorja in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Evropske komisije. Niti Evropska unija niti organ, ki dodeljuje sredstva, zanje ne odgovarjata.