Jedro

Sodišče druge stopnje pritrjuje toženkinim izvajanjem v odgovoru na pritožbo, da je bil z uveljavitvijo DZ (slednji se je začel uporabljati 15.04.2019) inštitut delnega ali popolnega odvzema poslovne sposobnosti nadomeščen z inštitutom delne ali popolne postavitve odrasle osebe pod skrbništvo, kot izhaja iz prehodne določbe 295. člena DZ. Glede na to, da je namen obeh inštitutov isti, je mogoče tudi v primerih začetka postopka postavitve odrasle osebe pod skrbništvo prekiniti postopek v skladu s 3. točko prvega odstavka 206. člena ZPP.

Pri tem ne igra nikakršne vloge okoliščina, ali je v postopku stranka zastopana po odvetniku ali ne, kot si napačno razlaga tožnik v pritožbi. Kaj takega ne izhaja niti iz zakonskega besedila niti iz namena navedene določbe. Tudi sodna praksa stoji na stališču, da je mogoče prekiniti pravdni postopek, čim je podan zakonsko določen razlog za prekinitev, to je začetek postopka zaradi postavitve stranke pod skrbništvo, zlasti če je za pričakovati, da oseba po pravnomočnosti odločbe o postavitvi pod skrbništvo ne bo več smela samostojno opravljati procesnih dejanj.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se pravdni postopek z dnem 6. 9. 2023 prekine do pravnomočne odločitve v skrbniškem postopku.

2. Zoper citirani sklep vlaga pravočasno pritožbo tožeča stranka (v nadaljevanju tožnik). Sklep izpodbija iz razloga zmotne uporabe določb Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter predlog za prekinitev postopka zavrne. Navaja, da pogojev za prekinitev postopka ni, ker je v prvem odstavku 206. člena ZPP govora o tem, da se lahko odredi prekinitev postopka le, če se je začel postopek za popolni ali delni odvzem poslovne sposobnosti stranki, vendar trenutna zakonodaja tega inštituta več ne pozna, temveč Družinski zakonik (v nadaljevanju DZ) pozna le še inštitut postavitve osebe pod skrbništvo. Tudi Zakon o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) določa zgolj postopkovna pravila glede postavitve osebe pod skrbništvo, ne pa glede delnega ali popolnega odvzema poslovne sposobnosti. Poleg tega je v predmetnem pravdnem postopku ustrezno zastopan po kvalificiranem pooblaščencu, katerega naloga je, da mu na primeren način pojasni namen in potek postopka, njegove pravice in dolžnosti ter vsebino in posledico odločitev sodišča, kar pomeni, da lahko že sam pooblaščenec (odvetnik) ustrezno poskrbi za tožnikove pravice in koristi, zato postavitev skrbnika ni potrebna. Priglaša stroške.

3. Tožena stranka (v nadaljevanju toženka) se v odgovoru na pritožbo zavzema za njeno zavrnitev. Izpostavlja, da se je nad tožnikom začel postopek postavitve odrasle osebe pod skrbništvo zaradi obstoja dvoma v njegovo razsodnost. Temu pa je po uveljavitvi Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) namenjen nov inštitut postavitve skrbnika odrasli osebi oziroma postavitev odrasle osebe pod skrbništvo, ki nadomešča prej veljavni popolni ali delni odvzem poslovne sposobnosti. Odvetnik v predmetnem postopku ne more poskrbeti za osebnost tožnika, saj mu je tožnik dal pooblastilo kot procesno in opravilno nesposobna oseba. Priglaša stroške.

4. V skladu s šesto alinejo drugega odstavka 366.a člena ZPP je o pritožbi odločal senat. 5. Pritožba ni utemeljena.

6. Pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP).

7. Pritožbeni preizkus pokaže, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo uradno upoštevnih kršitev postopka1 in da je na ugotovljeno dejansko stanje2 pravilno uporabilo materialno pravo, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju.

8. Pritožbeno ni sporno, da med strankama poteka pravdni postopek in da se je 1. 9. 2023 na predlog toženke pred Okrajnim sodiščem v Murski Soboti zoper tožnika začel postopek postavitve pod skrbništvo. Na podlagi navedenega je sodišče prve stopnje v skladu s 3. točko prvega odstavka 206. člena ZPP3 pravilno prekinilo predmetni pravdni postopek.

9. Neutemeljena je pritožbena graja, da sklep o prekinitvi postopka po 3. točki prvega odstavka 206. člena ZPP ne bi smel biti izdan, ker zakonodaja postopka za popoln ali delni odvzem poslovne sposobnosti stranki ne pozna več. Sodišče druge stopnje pritrjuje toženkinim izvajanjem v odgovoru na pritožbo, da je bil z uveljavitvijo DZ (slednji se je začel uporabljati 15.04.2019) inštitut delnega ali popolnega odvzema poslovne sposobnosti nadomeščen z inštitutom delne ali popolne postavitve odrasle osebe pod skrbništvo,4 kot izhaja iz prehodne določbe 295. člena DZ.5 Glede na to, da je namen obeh inštitutov isti, je mogoče tudi v primerih začetka postopka postavitve odrasle osebe pod skrbništvo prekiniti postopek v skladu s 3. točko prvega odstavka 206. člena ZPP.

10. Pri tem ne igra nikakršne vloge okoliščina, ali je v postopku stranka zastopana po odvetniku ali ne, kot si napačno razlaga tožnik v pritožbi. Kaj takega ne izhaja niti iz zakonskega besedila niti iz namena navedene določbe.6 Tudi sodna praksa stoji na stališču, da je mogoče prekiniti pravdni postopek, čim je podan zakonsko določen razlog za prekinitev, to je začetek postopka zaradi postavitve stranke pod skrbništvo,7 zlasti če je za pričakovati, da oseba po pravnomočnosti odločbe o postavitvi pod skrbništvo ne bo več smela samostojno opravljati procesnih dejanj.8

11. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

12. Odločitev o pritožbenih stroških se v skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP pridrži za končno odločbo.

1 Pritožba kršitev postopka ne uveljavlja, temveč se sklicuje na to, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo določbe ZPP o prekinitvi postopka, s čimer smiselno graja napačno uporabo materialnega prava. 2 Pritožba razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ne uveljavlja. 3 V skladu z navedeno določbo sodišče odredi prekinitev postopka, če se je začel postopek za popoln ali delni odvzem poslovne sposobnosti stranki. 4 VSL sklepa II Cp 32/2022 z dne 4. 2. 2022, VSL sklepa I Cp 1384/2020 z dne 26. 8. 2020. 5 Navedena določba se glasi: "(1) Za zakonske učinke pravnomočnih sodnih odločb o popolnem ali delnem odvzemu poslovne sposobnosti se uporabljajo določbe tega zakonika. Pri tem se šteje, da je oseba, ki ji je bila popolno odvzeta poslovna sposobnost v skladu z določbami Zakona o nepravdnem postopku (Uradni list SRS, št. 30/86 in 20/88 - popr., Uradni list RS, št. 87/02 - SPZ, 77/08 - ZDZdr in 10/17 - ZPP-E), postavljena pod skrbništvo, tako da ta oseba ne more samostojno opravljati nobenih pravnih poslov. Za osebo, kateri je bila delno odvzeta poslovna sposobnost v skladu z določbami Zakona o nepravdnem postopku (Uradni list SRS, št. 30/86 in 20/88 - popr., Uradni list RS, št. 87/02 - SPZ, 77/08 - ZDZdr in 10/17 - ZPP-E), pa se šteje, da ima položaj otroka, ki je že dopolnil 15 let, če pristojni organ ni odločil drugače.(2) Kot popoln odvzem poslovne sposobnosti, določen v drugih predpisih, se šteje postavitev osebe pod skrbništvo po tem zakoniku, tako da ta oseba ne more samostojno opravljati nobenih pravnih poslov. Kot delni odvzem poslovne sposobnosti, določen v drugih predpisih, se šteje postavitev osebe pod skrbništvo po tem zakoniku, tako da ta oseba ne more opravljati samo določenih pravnih poslov oziroma da za določene pravne posle potrebuje odobritev skrbnika." 6 Iz Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (Poročevalec Državnega zbora EPA 1650-VII z dne 5. 12. 2016) izhaja, da lahko v skladu z novo 3. točko prvega odstavka 206. člena pravdno sodišče prekine postopek, če se je začel postopek za popolni ali delni odvzem poslovne sposobnosti stranke v primerih, če je to smotrno, zlasti, če sodišče posumi v poslovno sposobnost stranke. 7 VSL sklep II Cp 1022/2023 z dne 6. 6. 2023, VSL sklep II Cp 286/2023 z dne 23. 2. 2023 in VSL sklep II Cp 631/2023 z dne 16. 5. 2023. 8 VSL sklep I Cp 1401/2021 z dne 21. 9. 2021.