Jedro

Razlogi, s katerimi tožnik utemeljuje svoj predlog, ne morejo vzbuditi razumnega dvoma v nepristranskost sojenja pri pristojnem sodišču, saj so očitki o ravnanjih „nekaterih odgovornih pooblaščencev RS in EU“ povsem na pavšalni ravni, očitki v zvezi s konkretno zadevo pa neutemeljeni.

Izrek

Predlog za prenos pristojnosti se zavrne.

Obrazložitev

1. V tej pravdni zadevi je tožnik 4. 12. 2009 vložil vlogo, ki jo je poimenoval nadzorstvena pritožba in ki se nanaša na več tožnikovih kazenskih in civilnih zadev pri Okrajnem sodišču v Domžalah. Vloga je po svoji vsebini predlog za prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče, ker tožnik z delom Okrajnega sodišča v Domžalah ni zadovoljen. Tožnik za vsako od zadev pojasnjuje, kaj naj bi bilo narobe. Za pravdno zadevo P 119/2009 trdi, da je sodišče nezakonito zavrnilo njegov predlog za izdajo začasne odredbe in po razveljavitvi tega sklepa kljub urgencam ni izdalo nove začasne odredbe. Pojasnjuje še, da naj bi bila izvirna napaka storjena že v pravdi iz leta 1987 ter zaključuje, da mu nekateri odgovorni pooblaščenci RS in EU ne dajo dihati ter povzročajo neprecenljivo škodo.

2. Predlog ni utemeljen.

3. Vrhovno sodišče lahko na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Razloga smotrnosti tožnik ne uveljavlja, njegov dvom v nepristranskost vseh sodnikov pristojnega sodišča pa je povsem subjektivne narave. Razlogi, s katerimi ga utemeljuje, ne morejo vzbuditi razumnega dvoma v nepristranskost sojenja pri pristojnem sodišču, saj so očitki o ravnanjih „nekaterih odgovornih pooblaščencev RS in EU“ povsem na pavšalni ravni, očitki v zvezi s konkretno zadevo pa neutemeljeni. Razveljavitev sklepa o zavrnitvi predlagane začasne odredbe sama po sebi ne pomeni, da je bila razpravljajoča sodnica pristranska. Razveljavitveni sklep pritožbenega sodišča je prvostopenjsko sodišče prejelo 24. 11. 2009, tožnikovo urgenco 30. 11. 2009, sedaj obravnavani predlog za prenos pristojnosti pa že 4. 12. 2009. Glede na tak časovni potek očitek o neizdaji začasne odredbe ne more biti utemeljen. Iz podatkov spisa še izhaja, da je prvostopenjsko sodišče o začasni odredbi ponovno odločilo že 4. 1. 2010, tožnik pa s pritožbo proti temu sklepu ni bil uspešen. Povzeti podatki torej nikakor ne utemeljujejo razumnega dvoma v nepristranskost sojenja. Zato je vrhovno sodišče zavrnilo tožnikov neutemeljen predlog za prenos pristojnosti.