Jedro

Ker tožnik zgolj opisno opredeljenega premoženjskega zahtevka ni nikoli opredelil v denarnem znesku in ni navedel vrednosti spornega predmeta, ugotovitve vrednosti spornega predmeta pa ni predlagala niti tožena stranka, reviziji nista dovoljeni.

Izrek

Reviziji se zavržeta.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku in razveljavilo sklepa tožene stranke z dne 28.8.2002 in 30.9.2002 o prenehanju delovnega razmerja tožnika in ugotovilo, da tožniku delovno razmerje ni prenehalo dne 6.3.2003 temveč dne 31.3.2003 in naložilo toženi stranki, da tožniku za navedeno obdobje izplača nadomestilo plače v višini plače za delovno mesto v VI. tarifnem razredu Splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti. Višji zahtevek za izplačilo nadomestila plače za to obdobje je zavrnilo. Hkrati je zavrnilo zahtevek za spremembo izpodbijanega sklepa tožene stranke z dne 28.8.2002 v delu, ki se je nanašal na plačilo odpravnine, tako da bi šla tožniku tudi odpravnina zaradi prenehanja delovnega razmerja v posledici trajnega presežka v višini sedmih povprečnih plač iz zadnjega tromesečja, istočasno pa izpodbijana sklepa tudi v tem delu razveljavilo.

Sodišče druge stopnje je tožnikovi pritožbi delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je za čas od 6.3. do 31.3.2003 tožniku dosodilo nadomestilo plače na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne 29.10.2000, glede razveljavitve izpodbijanih sklepov o izplačilu odpravnine zaradi prenehanja funkcije direktorja sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo, v preostalem pa pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlagata revizijo tako tožnik kot tožena stranka.

Tožnik v reviziji sodbo sodišča druge stopnje izpodbija le v delu, kolikor mu ni bila priznana odpravnina v višini sedmih povprečnih plač. Navaja, da bi mu moralo sodišče ob pravilni uporabi materialnega prava in glede na razveljavitev sklepov o prenehanju delovnega razmerja priznati odpravnino kot presežnemu delavcu, oziroma o tej odpravnini odločiti vsaj na podlagi 118. člena ZDR.

Tožena stranka v reviziji uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker je sodišče druge stopnje tožniku za čas od 7.3. do 31.3.2003 dosodilo nadomestilo plače na podlagi tožnikove pogodbe o zaposlitvi, ki v tem času ni več veljala.

Reviziji sta bili na podlagi 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - UPB3, Ur. l. RS, št. 73/07) vročeni nasprotnima strankama, ki nanjo nista odgovorili, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije v Ljubljani.

Reviziji nista dovoljeni.

Tožnik vlaga revizijo le zoper del odločitve sodišča, s katerim je bil zavrnjen njegov zahtevek, da se sklep tožene stranke z dne 28.8.2002 spremeni tako, da gre tožniku tudi odpravnina v višini sedmih povprečnih plač iz zadnjega tromesečja. Tožena stranka pa vlaga revizijo zoper odločitev sodišča, da mora tožena stranka tožniku plačati razliko nadomestila plač za čas od 7.3. do 31.3.2003 v višini razlike med plačo po VI. tarifnem razredu in plačo po tožnikovi pogodbi o zaposlitvi z dne 29.10.2000. Ne glede na to, da niti tožnikov zahtevek v spornem delu ni bil oblikovan v skladu z določbami 1. odstavka 180. člena ZPP, niti izrek sodbe sodišča druge stopnje v izpodbijanem ugodilnem delu ni ustrezno določen, je vendarle mogoče ugotoviti, da gre v obeh izpodbijanih delih za odločitev o premoženjskem zahtevku.

V premoženjskih sporih je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela presega znesek 4.172,93 EUR (2. odstavek 367. člena ZPP).

Tožnik svojih zahtevkov, na katere se nanaša izpodbijani del sodbe sodišča druge stopnje, nikoli ni opredelil v denarnih zneskih. Prav tako v smislu določb 44. člena ZPP ni nikoli opredelil vrednosti spornega predmeta v tem delu, niti ugotovitve vrednosti spornega predmeta glede izpodbijanega dela sodbe pred sodiščem prve stopnje ni zahtevala tožena stranka.

Ker gre v izpodbijanih delih za odločitev sodišča o premoženjskih zahtevkih, pogoji za dovoljenost tako tožnikove revizije, kot revizije tožene stranke v smislu določb 2. odstavka 367. člena ZPP niso podani, saj vrednost spornega predmeta v postopku pred sodiščem ni bila ugotovljena v denarnih zneskih in ni znana denarna vrednost izpodbijanih delov sodbe. Zato je sodišče na podlagi določb 377. člena ZPP reviziji kot nedovoljeni zavrglo.