Jedro

Po 175. členu ZDavP-2 davčni organ izda odločbo, s katero naloži dolžnikovemu dolžniku, da v 15. dneh plača znesek, ki je enak znesku zarubljene terjatve, ki bi jo moral po sklepu o izvršbi plačati na predpisane račune. Zato je v takem primeru treba pritrditi stališču tožene stranke, da so v pritožbenem postopku upoštevni le ugovori v zvezi z izpolnitvijo obveznosti, ne pa tudi ugovori v zvezi z obstojem zarubljene terjatve. Kajti ti ugovori se presojajo v postopku zoper sklep o izvršbi, s katerim je bila terjatev dolžnikovega dolžnika zarubljena.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Finančne uprave Republike Slovenije št. DT 42914-2211/2014-11 09-720-01 z dne 9. 6. 2015 se odpravi.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 1044,00 EUR z DDV v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Finančna uprava RS tožeči stranki naložila v plačilo neporavnan znesek dolga po sklepu o davčni izvršbi št. DT 42914-2211/2014-1 09-3201-04 z dne 27. 2. 2014 v višini 55.851,09 EUR. Iz obrazložitve izhaja, da je bila izpodbijana odločba izdana na podlagi 175. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2), ker se tožeča stranka (kot dolžnikov dolžnik) ni ravnala po citiranem sklepu.

2. Navedeno odločitev je potrdila tudi tožena stranka. Ugotavlja, da je v zadevi nesporno, da tožeča stranka ni ravnala po sklepu o izvršbi in da je bila zato izdaja odločbe po 175. členu ZDavP-2 zakonita. Ugovorov, ki se nanašajo na obstoj terjatve, pa v postopku pritožbe na odločbo po 175. členu ZDavP-2, ne more uveljavljati.

3. Tožeča stranka vlaga tožbo in zatrjuje, da je nepravilno materialno pravno stališče tožene stranke, da v postopku pritožbe na podlagi 175. člena ZDavP-2 lahko uveljavlja le ugovore, ki se nanašajo na izpolnitev obveznosti po sklepu o davčni izvršbi. Povzema potek izvršilnega postopka in ponavlja pritožbene ugovore glede neobstoja zarubljene terjatve. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi, že zarubljene zneske pa vrne tožeči stranki z zamudnimi obrestmi oziroma podrejeno, da izpodbijano odločbo razveljavi in vrne zadevo toženi stranki v ponoven postopek. Zahteva tudi povračilo stroškov sodnega in upravnega postopka.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri obrazložitvi, kot izhaja iz upravnih aktov prve in druge stopnje in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

5. Tožba je utemeljena.

6. Predmet spora v obravnavani zadevi je presoja pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe, to je odločbe, ki se izda v primeru, če dolžnikov dolžnik ne ravna po sklepu o izvršbi. Po določbi 175. člena ZDavP-2 mora namreč davčni organ v takšnem primeru izdati odločbo, s katero naloži dolžnikovemu dolžniku, da v 15. dneh plača znesek, ki je enak znesku zarubljene terjatve, ki bi jo moral po sklepu o izvršbi plačati na predpisane račune. Zato je v takem primeru tudi po presoji sodišča treba pritrditi stališču tožene stranke, da so v pritožbenem postopku upoštevni le ugovori v zvezi z izpolnitvijo obveznosti, ne pa tudi ugovori v zvezi z obstojem zarubljene terjatve. Kajti ti ugovori se presojajo v postopku zoper sklep o izvršbi, s katerim je bila terjatev dolžnikovega dolžnika zarubljena.

7. V konkretnem primeru iz upravnih spisov zadeve izhaja, da tožeča stranka kot dolžnikov dolžnik sicer res ni ravnala po sklepu o izvršbi in zarubljenega zneska ni poravnala, vendar pa je v upravnem sporu opr. št. II U 219/2015 ( v katerem je izpodbijala zakonitost sklepa o davčni izvršbi z ugovori glede neobstoja zarubljene terjatve) uspela. Naslovno sodišče je namreč s sodbo opr. št. II U 219/2015 z dne 4. 11. 2015 tožbi ugodilo in sklep o davčni izvršbi na denarno terjatev dolžnika št. DT 42914-2211/2014-1 09-3201-04 z dne 27. 2. 2014, ki ga je izdal Davčni urad Maribor, odpravilo in zadevo vrnilo temu organu (oziroma sedaj FURS) v ponoven postopek z utemeljitvijo, da listini, ki jih navaja prvostopni organ v sklepu o dovolitvi izvršbe, obstoj terjatev do dolžničinega dolžnika (tožeče stranke v tem upravnem sporu) ne izkazujeta. Citirana odločitev sodišča ima tako za posledico, da tožeča stranka ni več dolžna poravnati zneska iz sklepa o izvršbi oziroma povedano drugače, da so s tem prenehali tudi razlogi za izdajo izpodbijane odločbe na podlagi 175. člena ZDavP-2. Zato je sodišče izpodbijano odločbo ob smiselni uporabi četrtega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) odpravilo in zadeve ni vračalo toženi stranki v ponoven postopek, saj bo v (ponovljenem) postopku obstoj terjatve do tožeče stranke treba šele ugotoviti. Od izida tega postopka bo torej odvisno, ali bo tožena stranka odločbo na podlagi 175. člena ZDavP-2 izdala ponovno ali ne.

8. Tožena stranka je dolžna na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 in v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožeči stranki povrniti tožeči stranki stroške tega upravnega spora v višini 285,00 EUR z DDV, glede na to, da je o zadevi odločilo sodišče na seji in da je tožečo stranko zastopal odvetnik. Prav tako je dolžna povrniti tožeči stranki stroške upravnega postopka, ki temeljijo na drugem odstavku 113. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Na podlagi Zakona o odvetniški tarifi je tožeča stranka upravičena do nagrade za pravno sredstvo (tarifna št. 2201) v predlagani višini 736,00 EUR ter 23,00 EUR za izdatke za tiskanje in plačilo PTT in telekomunikacijskih storitev (tarifna št. 6000 in 6002), vse povečano za DDV. Tožena stranka je tako dolžna v 15. dneh od vročitve te sodbe tožeči stranki povrniti 1044,00 EUR stroškov z DDV. Plačana sodna taksa bo tožeči stranki vrnjena po uradni dolžnosti v skladu z Zakonom o sodnih taksah (ZST-1).