Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Zgolj dejstvo, da toženec nima dohodkov in da ima na premoženju (nepremičnini) vpisano hipoteko, ne izkazuje njegovega aktivnega ravnanja, na podlagi katerega bi bilo mogoče zaključiti, da je uveljavitev terjatve tožnice onemogočena ali precej otežena.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Tožeča stranka sama krije svoje pritožbene stroške.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožnice za izdajo začasne odredbe, s katero bi se tožencu prepovedalo razpolaganje z nepremičninami, vpisanimi v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Murski Soboti, vl. št. ... k.o. ..., parc. št. ..., kot lastnina toženca, v naravi stanovanjski objekt površine 160 m2 z dvoriščem v izmeri 654 m2, do dneva pravnomočnosti sodbe v tej pravdni zadevi in še 30 dni po pravnomočnosti. Morebitno pravno sredstvo zoper ta sklep ne zadrži njegove izvršitve.
Zoper sklep sodišča prve stopnje se pritožuje tožnica iz pritožbenega razloga bistvene kršitve določb ZPP in napačne uporabe materialnega prava. Predlaga, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu tožnice za izdajo začasne odredbe v celoti ugodi. Tožnica se s sklepom in razlogi ne strinja. Pravica do denarne terjatve je verjetna. Kljub poteku časa toženec ni plačal niti tiste majhne odpravnine, ki jo je sam zapisal v odpovedi. Toženec nima nobenega drugega premoženja, nima dohodkov, tožnica se ne more poplačati iz ničesar drugega, kot iz nepremičnega premoženja, ki je obremenjeno s hipoteko, ki ni neznatna po višini. Dejstvo, da se je pričel s strani partnerke toženca postopek za delitev skupnega premoženja šele, ko je bila tožencu vročena sodna pošta, vendarle kaže na aktivnost toženca v smeri, da se izterjava terjatve vsaj zelo oteži, če ne celo onemogoči. Vse okoliščine in dejstva, ki jih je tožnica navajala, dejstvo, da je toženec brez dohodkov in dejansko brez kakršnihkoli možnosti, da bi poplačal tožnico, po prepričanju tožnice dovolj jasno kažejo na ravnanje toženca, da onemogoča ali vsaj znatno otežkoča izterjavo tožničine terjatve. Brez izdaje začasne odredbe bo lahko toženec nepremičnino odtujil kadarkoli (seveda skupaj s hipoteko) in tožnici tako onemogočil izterjavo, partnerka toženca bo sama vložila tožbo in zarubila drugo polovico nepremičnine in tako bo tožnica izigrana. Sodišče prve stopnje je v nasprotju z izvedenimi dokazi, listine in navedbe strank presodilo napačno, v škodo tožnice, s tem pa je podana bistvena kršitev določb ZPP. Priglaša pritožbene stroške.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih razlogov in pri tem pazilo na pravilno uporabo materialnega prava in absolutne bistvene kršitve pravil postopka, kot mu to nalaga določba 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. list RS, št. 26/99 in naslednji), v zvezi s 366. členom ZPP.
Po določbi 43. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. list RS, št. 2/2004 in naslednji) lahko sodišče na predlog stranke izda začasno odredbo, če so za to izpolnjeni pogoji iz 270. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ, Ur. list RS, št. 51/98 in naslednji). Ta določa pogoje za izdajo začasnih odredb za zavarovanje denarnih terjatev.
Kot izhaja iz ugotovitev sodišča prve stopnje je tožnica svojo terjatev iz naslova odpravnine zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zaradi uvedbe postopka za prenehanje delodajalca verjetno izkazala in s tem izkazala obstoj temeljne predpostavke, ki mora biti podana za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve, to je verjeten obstoj terjatve tožnice do toženca.
V skladu z 270. členom ZIZ sodišče lahko izdaja začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve, če upnik izkaže za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala. Upnik mora verjetno izkazati tudi nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Upnik ni dolžan dokazovati nevarnosti, če izkaže za verjetno, da bi dolžnik s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo. Za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve morata biti kumulativno izpolnjeni predpostavki iz 1. odstavka 270. člena ZIZ ter alternativno ena izmed predpostavk iz 2. do 4. odstavka 270. člena ZIZ.
Tožnica v predlogu zatrjuje, da toženec nima dohodkov, edino premoženje je nepremičnina, ki je obremenjena s hipoteko ter da gre za edino premoženje, ki ga ima še toženec in iz katerega bi tožnica lahko prišla do poplačila svoje terjatve. Zato je predlagala prepoved razpolaganja z nepremičnino, ki je v lasti toženca in ki je že obremenjena s hipoteko. Drugih dejstev v zvezi s predlagano začasno odredbo tožnica ni zatrjevala, razen dejstva, da je partnerka toženca vložila tožbo na ugotovitev lastnine na skupnem nepremičnem premoženju. Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnica ni izkazala konkretnih ravnanj toženca, ki bi merila na odtujevanje, skrivanje ali drugačno razpolaganje s premoženjem in ki bi posledično onemogočala oziroma precej otežila uveljavitev terjatve tožnice. Zgolj dejstvo, da toženec nima dohodkov in da ima na premoženju vpisano hipoteko, ne izkazuje njegovega aktivnega ravnanja, na podlagi katerega bi bilo mogoče zaključiti, da je uveljavitev terjatve tožnice onemogočena ali precej otežena. Slabo finančno stanje toženca sicer lahko pomeni objektivno slabšo možnost tožnice za izterjavo njenih terjatev, vendar pa tožnica v predlogu za izdajo začasne odredbe ni zatrjevala, niti predložila ustreznih dokazov o aktivnem ravnanju toženca, ki bi bilo usmerjeno v odtujevanje, skrivanje ali kakšno drugačno razpolaganje s premoženjem, s čimer bi postala terjatev tožnice onemogočena oziroma precej otežena. V sodni praksi se je izoblikovalo ustaljeno stališče, da zgolj verjetno izkazana objektivna nevarnost, da bo dolžnik onemogočil ali precej otežil izterjavo, ne zadošča za izdajo začasne odredbe, ampak mora biti podano dolžnikovo subjektivno delovanje. Odločitev sodišča prve stopnje o neutemeljenosti predloga za izdajo začasne odredbe temelji na ugotovitvi, da subjektivna nevarnost ni izkazana, saj nepremičnine obremenjene s hipoteko, ne predstavljajo okoliščine, ki bi po zakonu glede na določbo 2. odstavka 270. člena ZIZ utemeljevale subjektivno nevarnost. Dejstvo, da je partnerka vložila tožbo na ugotovitev lastnine na skupnem premoženju, pa ne more pomeniti povezave dolžnikovega razpolaganja z nepremičninami, ki bi imela namen oškodovanja tožnice.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da s pritožbo uveljavljani razlogi niso podani, prav tako ne razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
Tožnica s pritožbo ni uspela, zato je pritožbeno sodišče odločilo, da sama krije svoje pritožbene stroške (1. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP).