Jedro

Tožnik ne more imeti pravnega interesa za pritožbo zoper sklep o zavrženju predloga RS za stransko intervencijo, zato je pritožba nedovoljena. Z ugoditvijo predlogu RS za stransko intervencijo na toženčevi strani se tožnikov pravni položaj v obravnavani zadevi ne bi v ničemer izboljšal.

Izrek

Pritožba zoper sodbo se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Pritožba zoper sklep se zavrže. Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki stroške pritožbenega postopka v znesku 842,29 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Prvo sodišče je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika za plačilo odškodnine v znesku 20.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe do plačila in pravdnih stroškov, tožniku pa je naložilo plačilo pravdnih stroškov tožene stranke v znesku 1.302,35 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Prvo sodišče je s sklepom zavrglo predlog Republike Slovenije za stransko intervencijo na strani tožene stranke.

3. Zoper sodbo in sklep se pritožuje tožeča stranka. V pritožbi zoper sodbo smiselno predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve prvemu sodišču v novo sojenje. Navaja, da mu je toženec namerno povzročil škodo. Med transportom iz M. na D. je poskušal toženca opozoriti, da so lisice na nogah preveč zategnjene, ker pa je bil ves čas vožnje v vozilu radio prižgan na glas, ga toženec niti ne bi mogel slišati. Meni, da toženec opozorila niti ne bi hotel upoštevati. Zaradi šoka tožnik sploh ni mogel takoj pravilno odreagirati, ampak je to storil na koncu. Sodišče bi moralo vpogledati tudi v mnenje varuha človekovih pravic in zaslišati zdravnika, poleg tega pa postaviti predlaganega izvedenca medicinske stroke. Tožnik je ves čas trdil, da mu je toženec škodo povzročil namenoma. Tožnik je na koncu vožnje izpostavil priči B. M., da ga lisice tiščijo. Priča je potrdila tožnikovo izjavo, da so mu preveč zategnili lisice na nogah. Prvo sodišče ni upoštevalo izpovedi te priče. 4. V pritožbi zoper sklep tožnik navaja, da je predlog Republike Slovenije za stransko intervencijo na strani tožene stranke upravičen in utemeljen.

5. Toženec v odgovoru na pritožbo zoper sodbo predlaga njeno zavrnitev.

6. Pritožba zoper sodbo ni utemeljena. Pritožba zoper sklep ni dovoljena.

7. Prvo sodišče je ugotovilo, da tožnik ni dokazal, da naj bi mu toženec namenoma povzročil zatrjevano škodo. Svojo ugotovitev je utemeljilo na podlagi dokazne ocene, izdelane v skladu z 8. členom ZPP. Razlogi izpodbijane sodbe so jasni in prepričljivi. Pritožbeno sodišče jih v celoti sprejema kot pravilne ter se v izogib ponavljanju sklicuje nanje. V njih je v bistvenem zajet tudi odgovor na pritožbeno kritiko dejanskih ugotovitev prvega sodišča. 8. Tožnik niti s svojo izpovedbo ni dokazal trditve, da naj bi toženca pri povratku iz M. na D. opozoril, da ima preveč zategnjene lisice. Tudi izpoved priče B. M., da mu je tožnik po vrnitvi na D. omenil, da so ga pretesno vklenili, ne dokazuje zatrjevane, namenoma povzročene škode s strani toženca. Ob ugotovitvi, da tožnik ni dokazal obstoja dejanskih okoliščin iz drugega odstavka 147. člena OZ, je prvo sodišče materialnopravno pravilno odločilo, da toženec ne odgovarja za zatrjevano škodo in zato pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek.

9. Tožnik ne more imeti pravnega interesa za pritožbo zoper sklep prvega sodišča, zato je pritožba nedovoljena (četrti odstavek 343. člena ZPP). Z ugoditvijo predlogu Republike Slovenije za stransko intervencijo na toženčevi strani se tožnikov pravni položaj v obravnavani zadevi ne bi v ničemer izboljšal. 10. Pritožbeno sodišče je zato zavrnilo pritožbo zoper sodbo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, saj zatrjevani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani (353. člen ZPP).

11. Pritožbo zoper sklep je pritožbeno sodišče zavrglo kot nedovoljeno (1. točka 365. člena ZPP).

12. Tožnik je dolžan tožencu povrniti stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena in prvi odstavek 165. člena ZPP). Te predstavlja nagrada za postopek, odmerjena v skladu z ZOdvT, povečana za DDV, v skupnem znesku 842,29 EUR. V primeru zamude je tožnik dolžan plačati tudi zakonske zamudne obresti.