Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali upravnikova opustitev, da etažne lastnike stavbe obvesti o obvestilu sodišča in postopku za ugotovitev pripadajočega zemljišča, pomeni obnovitveni razlog po 2. točki 394. člena Zakona o pravdnem postopku.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali upravnikova opustitev, da etažne lastnike stavbe obvesti o obvestilu sodišča in postopku za ugotovitev pripadajočega zemljišča, pomeni obnovitveni razlog po 2. točki 394. člena Zakona o pravdnem postopku.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka zavrnilo predlog za obnovo postopka in v II. točki izreka odločilo, da vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo vlagateljev za obnovo postopka in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (I. točka izreka) potrdilo, pritožbi predlagateljev pa je ugodilo in izpodbijani sklep v II. točki izreka spremenilo tako, da so vlagatelji predloga za obnovo postopka dolžni predlagateljem povrniti 2.192,82 EUR stroškov postopka s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Odločilo je tudi, da so vlagatelji predloga za obnovo postopka dolžni predlagateljem povrniti 2.836,24 EUR pritožbenih stroškov s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Vlagatelji predloga za obnovo postopka (ki so navedeni v uvodu tega sklepa) vlagajo predlog za dopustitev revizije zoper sklep sodišča druge stopnje zaradi odločitve o pomembnem pravnem vprašanju: Kakšne so posledice kršitve obveznosti upravnika kot zakonitega zastopnika etažnih lastnikov stavbe v postopku za ugotovitev pripadajočega zemljišča, da slednje obvesti o prvem obvestilu sodišča o poteku takšnega postopka oziroma ali kršitev obveznosti upravnika pomeni obnovitveni razlog po 2. točki 394. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP)? Navajajo, da se je redni postopek začel na predlog etažnih lastnikov stavbe Ulica T. 1, ki so med drugim zatrjevali, da je pripadajoče zemljišče njihove stavbe tudi sporno parkirišče. Sodišče je po prvem in drugem odstavku 28. člena Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (v nadaljevanju ZVEtL) o postopku obvestilo upravnika stavbe Ulica V. 2 (predlagatelji so nekateri izmed etažnih lastnikov te stavbe) in ga pozvalo, naj se posvetuje z etažnimi lastniki, ali bodo v rednem postopku prijavili udeležbo in postavili ustrezne zahtevke. Upravnik je udeležbo sicer prijavil, vendar ni pojasnil pravnega interesa in ni konkretiziral njihovih stališč ter se ni odzval vabilu sodišča na narok, zato je sodišče njegovo prijavo udeležbe zavrglo ter nadaljevalo redni postopek brez udeležbe predlagateljev. Predlagatelji s strani njihovega upravnika niso bili obveščeni niti o obvestilu sodišča niti niso vedeli za redni postopek, upravnikovo pomanjkljivo prijavo udeležbe in njeno zavrženje ter razpisan narok. S tem jim je bilo preprečeno, da bi kot materialni udeleženci prijavili samostojno udeležbo v smislu drugega odstavka 27. člena ZVEtL. Šele konec avgusta 2017 so izvedeli za pravnomočno odločbo o ugotovitvi spornega zemljišča kot individualnega pripadajočega zemljišča stavbe Ulica T. 1, ko jih je upravnik te stavbe pozval, naj prenehajo uporabljati sporno parkirišče. Pritožbeno sodišče je nepravilno zaključilo, da je razlog za obnovo po 2. točki 394. člena ZPP podan samo takrat, kadar napako pri vročitvi stori sodišče samo, zaradi upravnikove kršitve pa predlagateljem ni bila odvzeta možnost sodnega varstva, saj jih meritorna odločba, izdana v rednem postopku, ne zavezuje, ker v rednem postopku niso sodelovali kot udeleženci. Navedeno stališče je v nasprotju s petim odstavkom 26. člena v zvezi z drugim odstavkom 28. člena ZVEtL, po katerem sodna odločbo o ugotovitvi pripadajočega zemljišča zavezuje tudi tiste osebe, ki so bile o postopku obveščene, čeprav v njem niso sodelovale. Sklicujejo se tudi na kršitev po 22. in 23. členu Ustave RS. Upravnik etažnih lastnikov tudi ni njihov pravnoposlovni pooblaščenec, ampak je njihov zakoniti zastopnik v postopku določitve pripadajočega zemljišča, zato sklicevanje pritožbenega sodišča na sodno prakso, ki se nanaša na vprašanje ustrezne komunikacije med pooblaščencem in stranko med trajanjem postopka (ko torej stranka za postopek ve) glede na konkretni primer (ko predlagatelji za zastopanje in potek postopka sploh niso vedeli) ni utemeljeno. Predlagateljem je bila kršena pravica do izjave.

4. Predlog je utemeljen.

5. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP so v obravnavanem primeru izpolnjeni glede pravnega vprašanja, opredeljenega v izreku sklepa. Vrhovno sodišče je zato revizijo v tako začrtanem obsegu dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).