- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep I Cp 364/2000
ECLI:SI:VSLJ:2000:I.CP.364.2000 Civilni oddelek
Povzetek
- Dovoljenost pritožbe zoper sklep procesnega vodstva.Ali je pritožba dovoljena zoper sklep, ki nalaga tožeči stranki, da popravi tožbo?
- Pravna narava sklepa procesnega vodstva.Ali je izpodbijani sklep procesnega vodstva, kar vpliva na možnost pritožbe?
- Postopek v zvezi z dedičem in zapuščinskim postopkom.Kako vpliva zapuščinski postopek na pravdo in pravno situacijo dedičev?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Zoper sklep procesnega vodstva ni pritožbe.
Izrek
Pritožba se zavrže.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožeči stranki naložilo, da v roku 15 dni tožbo popravi tako, da navede dediče po pokojnih toženih strankah M. G. ter N. G. in sporoči pravilne naslove toženih strank I. G. in N. K., ker bo sicer sodišče tožbo zoper te stranke zavrglo. Proti navedenemu sklepu se pritožuje tožnik. Meni, da ne gre za situacijo iz 109. čl. Zakona o pravdnem postopku, ampak za 148. čl. ZPP. Tožeča stranka je ugotovila, da pred naslovnim sodiščem teče po pok. N. G. zapuščinski postopek v zadevi D 155/95, zato predlaga, da sodišče vpogleda v ta zapuščinski spis in nadaljuje pravdo z dediči, če ti niso ugotovljeni, pa zapuščinski postopek prekine. Iz tega spisa bi bilo mogoče ugotoviti tudi podatke o tem, ali je M. G., ki je sin N. G., umrl pred materjo in kakšna je v tem pogledu pravna situacija v zvezi z njim. Glede I. G. in V. K. pa bi moralo sodišče po določilu čl. 212 v zvezi s čl. 211 Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih postaviti obema skrbnika za poseben primer oziroma tožečo stranko pozvati, da tak postopek sproži. Ker v nobenem primeru niso podani razlogi za zahtevek za popravo tožbe, tožeča stranka predlaga razveljavitev sklepa. Pritožba ni dovoljena. Po določbi 1. odst. 363. čl. Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS št. 26/99 - v nadaljevanju ZPP/99) je zoper sklep sodišča prve stopnje dovoljena pritožba, če ni v tem zakonu določeno, da ni pritožbe. Izpodbijani sklep je sklep procesnega vodstva, saj tožeči stranki nalaga popravo tožbe glede posameznih toženih strank, upoštevaje določbo 109. čl. v času izdaje sklepa veljavnega ZPP (Ur.l. SFRJ št. 4/77 s spremembami). Zoper sklepe procesnega vodstva pa ni pritožbe (3. odst. 270.čl. ZPP/99, enako tudi 2. odst. 278. čl. ZPP/77), zato pritožba ni dovoljena, kljub napačnemu pravnemu pouku v izpodbijanem sklepu. Dopustna pa je seveda pritožba zoper sklep, s katerim se tožba zavrže, če jo stranka ne popravi ali dopolni tako, da je primerna za obravnavo (4. odst. 108. čl. ZPP/99). Glede na navedene razloge je pritožbeno sodišče nedovoljeno pritožbo zavrglo (1. tč. 365. čl. ZPP/99).