Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je sodišče pravilno razlagalo in uporabilo določbi drugega odstavka 39. člena ZLD-1 in tretjega odstavka 10. člena ZLD-1 na način, da ima koncesionar materialno upravičenje podati vlogo za izdajo dovoljenja podružnice lekarne samo na območju občine, kjer ima podeljeno koncesijo, ne pa tudi na območju druge občine (izven meja občine koncedenta)?

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja:

1. Ali je sodišče pravilno razlagalo in uporabilo določbi drugega odstavka 39. člena ZLD-1 in tretjega odstavka 10. člena ZLD-1 na način, da ima koncesionar materialno upravičenje podati vlogo za izdajo dovoljenja podružnice lekarne samo na območju občine, kjer ima podeljeno koncesijo, ne pa tudi na območju druge občine (izven meja občine koncedenta)?

Obrazložitev

1. Upravno sodišče je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožničino tožbo zoper odločbo Mestne uprave Mestne občine Maribor, št. 01400-70/2019-2 z dne 9. 12. 2019, v zvezi odločbo Župana Mestne občine Maribor, št. 014-2/2020-2 z dne 1. 6. 2020, s katero je toženka zavrnila tožničino vlogo za pridobitev dovoljenja za poslovanje dveh podružnic lekarne ... v Mestni občini Maribor na lokacijah ... in ...

2. V razlogih navedene pravnomočne sodbe se Upravno sodišče sklicuje na razloge iz sodbe I U 1112/2019 z dne 9. 12. 2021 in dodatno navede, da v skladu z drugim odstavkom 39. člena Zakona o lekarniški dejavnosti (v nadaljevanju ZLD-1) lahko koncesionar organizira lekarne oziroma podružnice lekarn kot svoje organizacijske enote za izvajanje lekarniške dejavnosti na območjih, za katere ima koncesijo oziroma dovoljenje za poslovanje podružnice lekarne. Položaj koncesionarja pa ima lahko fizična ali pravna oseba le na območju občine, ki je koncesijo podelila oziroma na območju sosednjih občin, če so te skupaj podelile koncesijo.

3. Tožnica je na Vrhovno sodišče vložila predlog za dopustitev revizije po 367. b členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlagala, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo zoper izpodbijano sodbo zaradi pomembnih pravnih vprašanj.

4. Predlog je delno utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz 2. alineje drugega odstavka 367. a člena ZPP glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, izpolnjeni, zato je tožničinem predlogu za dopustitev revizije v tem delu ugodilo (tretji odstavek 367. c člena ZPP).

6. V zvezi z dopuščenim vprašanjem tožnica zatrjuje poseg v 14. člen ter dodatno tudi 74., 33. in 49. člen Ustave RS, saj naj bi prihajalo do neenake obravnave med izvajalci lekarniške dejavnosti, predvsem med koncesionarji in javnimi zavodi. Izpodbijana odločitev Upravnega sodišča naj bi nasprotovala namenu zakonodajalca ter v praksi onemogočala učinkovito in stabilno delovanje izvajalcev lekarniške dejavnosti. Vrhovno sodišče se z vprašanjem izdaje dovoljenj za poslovanje podružnice lekarne še ni ukvarjalo, zato je odgovor na zastavljeno vprašanje objektivno pomemben za zagotovitev pravne varnosti in enotne uporabe prava. Tožnica pa je izkazala tudi neenotnost sodne prakse Upravnega sodišča glede dopuščenega vprašanja, saj izpodbijana sodba zavzema nasprotno stališče, kot ga je zavzelo Upravno sodišče v zadevi I U 1027/2019. 7. V preostalem delu Vrhovno sodišče revizije ni dopustilo, saj zanjo niso izpolnjeni zakonski pogoji.