Jedro

Le v primeru, da predlog ne vsebuje neobveznih sestavin (to so: podatki o dohodkih in premoženju iz tretjega in četrtega odstavka 12.a člena ZST-1 o katerih se ne vodijo zbirke podatkov iz petega odstavka 12.a člena ZST-1, soglasja in izjave ter podpisi družinskih članov - glej 4. do 7. alinejo drugega odstavka 12. člena ZST-1), sodišče stranke ne poziva k dopolnitvi predloga, temveč o njem vsebinsko odloči.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek glede odločanja o predlogu tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje (podredno za obročno oziroma odloženo plačilo te sodne takse).

Obrazložitev

1.Tožnika sta po prejemu plačilnih nalogov z dne 17. 3. 2025, s katerima sta bila pozvana k plačilu sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje v višini 1.227 EUR in 207 EUR, vložila predlog za oprostitev plačila sodne takse, podredno predlog za obročno oziroma odloženo plačilo te sodne takse.¹ Navedla sta, da sta v slabem premoženjskem položaju ter da bi bilo s plačilom sodne takse ogroženo njuno preživljanje in preživljanje njunih mladoletnih otrok. Sodišče prve stopnje ju je s sklepom s 7. 4. 2025 pozvalo, da svoj predlog v roku 15 dni ustrezno dopolnita. S sklepoma s 7. 5. 2025 in 24. 6. 2025 jima je rok za dopolnitev predloga za taksno oprostitev podaljšalo. Z izpodbijanim sklepom je njun predlog za (ponovno) podaljšanje roka zavrnilo (I. točka izreka), predlog za taksno oprostitev pa zavrglo (II. točka izreka). Predlog o (ponovnem) podaljšanju roka je zavrnilo z utemeljitvijo, da letni dopust pooblaščenca ni upravičen razlog za podaljšanje roka in da sta imela tožnika več kot tri mesece časa za dopolnitev predloga za taksno oprostitev. Predloga za taksno oprostitev nista dopolnila, kar je narekovalo njegovo zavrženje.

2.Tožnika v pritožbi zoper sklep predlagata, da ga pritožbeno sodišče razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Trdita, da je bil predlog za podaljšanje roka za dopolnitev predloga za taksno oprostitev utemeljen, ker lahko le tožnika podata ustrezno izjavo. Ker je razpolagalo z vsemi potrebnimi podatki, oziroma ker bi lahko posamezne podatke pridobilo iz uradnih evidenc po uradni dolžnosti, bi moralo sodišče o predlogu za taksno oprostitev vsebinsko odločati.

3.Pritožba je utemeljena.

4.V pritožbenem postopku je sporno, ali bi moralo sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti iz zbirk podatkov pridobiti vse podatke, potrebne za odločanje o predlogu za taksno oprostitev, ter o njem meritorno odločiti.

5.Določbe ZST-1² o oprostitvi, odlogu in obročnem plačilu sodne takse (10. - 15. člen) vključujejo spremembe in dopolnitve, ki so bile uveljavljene z novelo ZST-1D.³ Z novelo je bila taksna ureditev usklajena z odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-46/15 s 25. 4. 2018, v kateri je bilo ugotovljeno, da je v neskladju z Ustavo RS 3. odstavek 12. člena ZST⁴, kolikor je določal, naj sodišče zavrže predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, če vlagatelj niti po pozivu sodišča v skladu s pravili o nepopolnih vlogah ni priložil izpolnjene izjave o premoženjskem stanju na predpisanem obrazcu ali predpisane priloge tudi za družinske člane⁵. Da usoda strankinega predloga za taksno oprostitev ne bi bila odvisna od prostovoljne pripravljenosti družinskega člana za sodelovanje v postopku odločanja o predlogu, je bilo z ZST-1D določeno, da soglasje polnoletnih družinskih članov in njihovi podpisi niso več obvezna sestavina predloga. To pomeni, da kadar predlog ne vsebuje teh sestavin, sodišče ne ravna po pravilih o nepopolnih vlogah, ampak o predlogu odloči (torej pridobi podatke po uradni dolžnosti).⁶

6.V postopku odločanja o taksni oprostitvi sodišče za potrebe ugotavljanja materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov po uradni dolžnosti pridobi osebne podatke, tudi podatke, ki štejejo za davčno tajnost, iz obstoječih zbirk podatkov, določenih v zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (5. odstavek 12.a člena ZST-1). To pa ne pomeni, da je stranka povsem razbremenjena trditvenega in dokaznega bremena v zvezi z izpolnjevanjem zakonskih pogojev za taksno oprostitev.⁷ Postopek odločanja o pogojih za taksno oprostitev je predlagalni postopek (1. odstavek 12. člena ZST-1). V njem se uporabljajo pravila pravdnega postopka (3. odstavek 1. člena ZST-1), v katerem velja razpravno načelo (7. in 212. člen ZPP⁸), preiskovalno načelo je izjema. Taksna oprostitev (v ta okvir sodi tudi odloženo ali obročno plačilo takse) predstavlja izjemo od splošne obveznosti plačila sodnih taks, zato je trditveno (in dokazno) breme o izpolnjevanju pogojev za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na predlagatelju. Če želi predlagatelj uživati privilegij oprostitve, odloga ali obročnega plačila takse, mora ponuditi ustrezne trditve (in dokaze) o svojem dohodkovnem in premoženjskem stanju, iz katerih izhaja, da bi bila s plačilom takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja, oziroma da bi bila s takojšnjim plačilom ali takojšnjim plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja.

7.V 2. odstavku v zvezi s 3. odstavkom 12. člena ZST-1⁹ so določene obvezne in neobvezne sestavine predloga za taksno oprostitev. Le v primeru, da predlog ne vsebuje neobveznih sestavin (to so: podatki o dohodkih in premoženju iz 3. in 4. odstavka 12.a člena ZST-1 o katerih se ne vodijo zbirke podatkov iz 5. odstavka 12.a člena ZST-1¹⁰, soglasja in izjave ter podpisi družinskih članov - glej 4. do 7. alinejo 2. odstavka 12. člena ZST-1), sodišče stranke ne poziva k dopolnitvi predloga, temveč o njem vsebinsko odloči.¹¹

8.Tožnika sta v predlogu za taksno oprostitev navedla, da bi bilo v primeru plačila dolžne sodne takse ogroženo njuno preživljanje in preživljanje njunih mladoletnih otrok. Sodišču prve stopnje sta že ob vložitvi tožbe posredovala podatek o enotni matični številki (EMŠO) (1. alineja 2. odstavka 12. člena ZST-1). Ta podatek omogoča pridobitev podatkov o davčni številki in državljanstvu iz centralnega registra prebivalstva. Obvezna sestavina predloga so tudi osebni podatki družinskih članov stranke (2. alineja 2. odstavka 12. člena ZST-1). V trditveno podlago strankinega predloga za taksno oprostitev sodi (vsaj) navedba osebnih imen in priimkov njenih družinskih članov, oziroma (alternativno) navedba, da je stranka samska oseba (oseba brez preživninskih obveznosti).¹² Sodišče prve stopnje je prezrlo, da sta se tožnika 3. 6. 2025, ob podaji predloga za podaljšanje roka za dopolnitev predloga za taksno oprostitev (ki mu je bilo kasneje ugodeno), sklicevala na podatke iz dveh (predlogu priloženih) sklepov. Iz predloženih sklepov izhaja, da ima prvi tožnik, ki živi v skupnem gospodinjstvu s partnerko A. A. in dvema mladoletnima otrokoma, tri otroke (B. A., C. A. in D. A.) in da ima drugi tožnik, ki živi v skupnem gospodinjstvu s partnerko E. E. in dvema mladoletnima otrokoma, prav tako tri otroke (F. E., G. E. in H. E.). Podatki o zadevi (3. alineja 2. odstavka 12. člena ZST-1) so razvidni iz vložene tožbe in plačilnega naloga. Tožnika v predlogu za taksno oprostitev nista navajala, da bi razpolagala z dohodki in premoženjem, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov (4. alineja 2. odstavka 12. člena ZST-1). Predlog za taksno oprostitev je podpisan s strani odvetnika, ki sta ga tožnika pooblastila za zastopanje, kar pomeni, da je izpolnjen tudi pogoj iz 7. alineje 2. odstavka 12. člena ZST-1.

9.Vse navedeno utemeljuje zaključek, da odločitev o zavrženju predloga za taksno oprostitev, s pravno podlago v 4. odstavku 108. člena ZPP (v zvezi s 3. odstavkom 12. člena in 3. odstavkom 1. člena ZST-1), ni pravilna. Predlog za taksno oprostitev vsebuje vse obvezne sestavine in ni nepopoln. Razpoložljivi podatki omogočajo vsebinsko obravnavo predloga, torej ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov na podlagi po uradni dolžnosti pridobljenih podatkov iz uradnih evidenc (5. in 7. odstavek 12.a člena ZST-1). Ker je bil predlog za taksno oprostitev popoln, je poziv na dopolnitev predloga postal brezpredmeten, procesna dejanja (stranke in sodišča), povezana s tem pozivom, pa nepotrebna. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi v celoti ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo glede odločanja o predlogu za taksno oprostitev vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 366. a člena ZPP).

-------------------------------