Jedro

Skladno s četrtim odstavkom 142. člena ZPP se je štelo, da je bila vročitev opravljena po poteku petnajstdnevnega roka za prevzem pisanja na pošti, na kar je bila pritožnica opozorjena v obvestilu o prispelem pismu. Vročitev plačilnega naloga pritožnici je bila torej opravljena z zakonsko fikcijo na podlagi četrtega odstavka 142. člena ZPP, čeprav je bilo dejansko pisanje vrnjeno sodišču, ker je bil hišni predalčnik neuporaben, da bi vročevalec v njem pustil sodno pisanje. Skladno s 44. členom Zakona o poštnih storitvah morajo biti poštni predalčniki namreč izdelani in nameščeni tako, da med drugim zagotavljajo zaupnost poštnih pošiljk, nezaklenjen predalčnik pa temu kriteriju ne ustreza.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče pritožbo tožene stranke z dne 3. 10. 2017 štelo za umaknjeno.

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila tožena stranka z navedbo, da ji plačilni nalog ni bil vročen, sicer bi sodno takso plačala. Le-to je zato plačala po prejemu poziva z dne 27. 11. 2017. Smiselno je predlagala razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Nalog za plačilo sodne takse za pritožbo je treba taksnemu zavezancu vročiti osebno. Če vročitev po 140. členu ZPP ni možna (niti naslovniku pisanja, niti kateremu od njegovih odraslih članov gospodinjstva), se po tretjem odstavku 142. člena ZPP vročitev fizični osebi opravi tako, da vročevalec pisanje izroči sodišču, ki je vročitev odredilo, če gre za vročitev po pošti, pa pošti v kraju njegovega stanovanja, v hišnem ali izpostavljenem predalčniku oziroma na vratih stanovanja, pa pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje in rok petnajstih dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Na obvestilu in na pisanju, ki bi ga moral vročiti, vročevalec navede vzrok za takšno ravnanje in dan, ko je obvestilo pustil naslovniku, ter se podpiše. Vročitev se po četrtem odstavku 142. člena ZPP šteje za opravljeno z dnem, ko naslovnik (ali njegov pooblaščenec za dvig pisanj, če je pooblastilo deponirano na pošti) pisanje dvigne. Če ga ne dvigne v petnajstih dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka, na kar je treba naslovnika v obvestilu opozoriti. Po poteku tega roka vročevalec pusti pisanje v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika. Če naslovnik nima predalčnika ali je ta neuporaben, se pisanje vrne sodišču, na kar je treba naslovnika v obvestilu opozoriti.

5. Kot izhaja iz vrnjene poštne pošiljke (list. št. 33), je bil plačilni nalog za plačilo sodne takse za pritožbeni postopek toženi stranki vročan na naslov "P. 22, V.". Ker vročevalec dne 9. 10. 2017 pisanja ni mogel vročiti niti naslovnici, niti odraslemu članu gospodinjstva, je v njenem odklenjenem hišnem predalčniku pustil obvestilo, kje je pismo z navedbo roka petnajstih dni, v katerem ga mora prevzeti. Tožnica na pošti v petnajstdnevnem roku očitno pisanja ni dvignila, saj ga je pošta vrnila sodišču z oznako "neustrezen hišni predalčnik". Sodišče je pisanje prejelo dne 26. 10. 2017. 6. Skladno s četrtim odstavkom 142. člena ZPP se je torej štelo, da je bila vročitev opravljena po poteku petnajstdnevnega roka za prevzem pisanja na pošti, na kar je bila pritožnica opozorjena v obvestilu o prispelem pismu. Vročitev plačilnega naloga pritožnici je bila opravljena z zakonsko fikcijo na podlagi četrtega odstavka 142. člena ZPP, čeprav je bilo dejansko pisanje vrnjeno sodišču, ker je bil hišni predalčnik neuporaben, da bi vročevalec v njem pustil sodno pisanje. Skladno s 44. členom Zakona o poštnih storitvah morajo biti poštni predalčniki namreč izdelani in nameščeni tako, da med drugim zagotavljajo zaupnost poštnih pošiljk, nezaklenjen predalčnik pa temu kriteriju ne ustreza.

7. Na podlagi navedenega pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila vročitev plačilnega naloga za plačilo takse za pritožbo pritožnici pravilno opravljena skladno s četrtim odstavkom v zvezi s tretjim odstavkom 142. člena ZPP, dne 25. 10. 2017 (in ne 24. 10. 2017, kot je ugotovilo prvostopenjsko sodišče). Pritožničin pritožbeni očitek o nevročitvi plačilnega naloga se torej izkaže kot neutemeljen.

8. Petnajstdnevni rok iz plačilnega naloga za plačilo sodne takse za pritožbo je potekel dne 9. 11. 2017. Pritožnica ne izpodbija ugotovitve prvostopenjskega sodišča, da je sodno takso plačala šele 14. 12. 2017. Čim pa je tako, je prvostopenjsko sodišče imelo podlago za fikcijo umika pritožničine pritožbe z dne 3. 10. 2017 v tretjem odstavku 105. a člena ZPP.

9. Ker so se izrecno izpostavljeni pritožbeni razlogi izkazali za neutemeljene, izpodbijani sklep pa je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).