Jedro

Izdatek preživninskega zavezanca v zvezi z odplačevanjem potrošniškega posojila ne predstavlja obveznosti, ki bi lahko vplivale na višino njegove preživninske obveznosti do otroka.

Izrek

Pritožba tožene stranke se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo delno ugodilo tožničinem tožbenemu zahtevku za zvišanje preživnine in preživnino, ki jo je bil dolžan plačevati toženec kot tožničin oče in preživninski zavezanec, od 1.2.2006 dalje iz tedanjih 15.606,00 SIT mesečno zvišalo na 26.000,00 SIT mesečno. Presežni zahtevek za zvišanje mesečne preživnine še za nadaljnjih 4.000,00 SIT mesečno je sodišče prve stopnje zavrnilo. Sodišče je odločilo še o pravdnih stroških in tožencu naložilo, da tožnici povrne 59.616,60 SIT.

Zoper sodbo sodišča prve stopnje se je pritožil toženec. S pritožbo je izpodbijal prisodilni del sodbe, to pa v obsegu, kolikor je sodišče ugodilo tožbenemu zahtevku tožnice nad 20.000,00 SIT mesečne preživnine. V pritožbi je uveljavljal pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter predlagal, da se pritožbi ugodi in sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da se preživnina zviša na 20.000,00 SIT oz. 83,46 EUR mesečno, presežni zahtevek pa zavrne. V pritožbi je navajal, da toženec ne zanika tožničinih potreb, kot jih je ugotovilo sodišče prve stopnje, vendar pa meni, da bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati tudi zmožnosti toženca. Toženec prejema sicer solidno plačo, vendar pa bi sodišče moralo upoštevati tudi njegove izdatke, ki so visoki in zato zaenkrat ni zmožen plačevati prisojene preživnine. Zmožen bi bil plačevati največ 20.000,00 SIT oz. 83,46 EUR mesečno. Sicer pa je sodišče prve stopnje zmotno upoštevalo njegovo plačo za november 2006 v višini 300.212,80 SIT neto. V tem znesku je bilo zajeto tudi posojilo 100.000,00 SIT pri Blagajni vzajemne pomoči. Nasprotna stranka na pritožbene trditve pritožnika ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je v zvezi s preživninskimi zmožnostmi toženca ugotovilo; da je toženčev edini vir dohodka plača, ki se je v obdobju od meseca oktobra 2005 do meseca oktobra 2006, razen dveh izjemnih odstopanj, gibala v razponu od 237.852,90 SIT do 263.209,00 SIT mesečno; da živi sam v najemnem stanovanju, za katerega plačuje mesečno 32.000,00 SIT najemnine; da ostali bivalni stroški tožnika znašajo približno 29.000,00 SIT mesečno; da toženec izpolnjuje še preživninske obveznosti do sinov R. in T. v skupni višini 60.000,00 SIT mesečno; da tožnici mesečno v višini 20.000,00 SIT odplačuje odškodnino, 59.000,00 SIT mesečno pa toženec odplačuje potrošniški kredit za nakup osebnega avtomobila. Sicer je toženec zdrav in delovno sposoben. Glede potreb tožnice pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da te znašajo mesečno 97.000,00 SIT, upoštevajoč njene lastne dohodke (štipendija v višini 36.500,00 SIT in otroški dodatek v višini 13.000,00 SIT) pa ostajajo nepokrite njene potrebe mesečno v višini 47.000,00 SIT. Sodišče je tudi ugotovilo, da so premoženjske zmožnosti matere tožnice slabše od toženčevih, da pa lahko tožnica del svojih nepokritih preživninskih potreb pokrije tudi sama s študentskim delom. Upoštevajoč navedeno je odločitev sodišča prve stopnje o zvišanju toženčeve preživninske obveznosti za tožnico iz dosedanjih 15.606,00 SIT na 26.000,00 SIT mesečno v skladu z določbo čl. 129 in 129a Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR). Pravilen je pri tem zaključek sodišča prve stopnje, da takšna višina mesečne preživnine odraža boljše materialne in preživninske zmožnosti toženca od tožničine matere kot druge preživninske zavezanke, da pa glede na izkazano višino toženčeve plače in ugotovljene upoštevne izdatke sicer ne bo ogrožala preživljanja toženca. Izdatki toženca za obročno odplačevanje potrošniškega kredita namreč ne predstavlja obveznosti, ki bi lahko vplivala na višino preživninske obveznosti. Preživninski zavezanci morajo zato tudi pri sklepanju potrošniških posojil upoštevati svoje preživninske obveznosti oz. si v primeru, da izpolnjevanje preživninskih obveznosti vpliva na njihovo zmožnost odplačevanja že dogovorjenih obrokov posojil, prizadevati za spremembo dogovorjenih pogojev obročnega odplačila oz. si zagotoviti drug možen način za poravnavo le-tega. Pritožbene trditve pritožnika, da sodišče z višino zvišane preživnine ni upoštevalo pravilno zmožnosti toženca, se tako izkažejo kot neutemeljene, pritožbena poudarjanja zmotnosti ugotovljene višine plače toženca za mesec november 2006 pa kot pravno nepomembna, saj sodišče pri ugotavljanju upoštevne višine toženčeve plače te plače ni upoštevalo.

Zaradi neutemeljenosti pritožbenih razlogov in dejstva, da se sodišču prve stopnje niso pripetile nobene od kršitev, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (II. odst. 350. čl. ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo toženca zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu prisodilnega dela (353. čl. ZPP).

Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, ker ti niso bili priglašeni.