Jedro

Dejstvo, da toženka ni pristojna za odločanje o dodelitvi BPP za delovne spore, na nastanek tožničine terjatve ni vplivalo. Če odločbo izda stvarno nepristojen organ, je to v skladu s 1. točko drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku absolutna bistvena kršitev pravil upravnega postopka, vendar odločba zaradi tega ni nična.

Na nastanek tožničine terjatve prav tako ne vpliva dejstvo, da je postopek ugotavljanja obstoja prerekanih terjatev, ki izhajajo iz delovnega razmerja, v odločbi o dodelitvi BPP upravičencu zmotno opredeljen kot pravdni postopek.

Zgolj zaradi napačne opredelitve tipa postopka, za katerega je bil BPP odobren, kot pravdnega postopka namesto delovnega spora, odločba ni tako nejasna, da iz nje ne bi bilo mogoče ugotoviti obsega dodeljene BPP.

Toženka je z odločitvijo, da storitve niso bile opravljene v obsegu dodeljene BPP, napačno uporabila določbo šestega odstavka 30. člena ZBPP.

Izrek

I.Tožbi se ugodi, sklep Okrožnega sodišča v Kranju opr. št. Bpp 662/2020 z dne 23. 5. 2022 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v višini 347,70 EUR, v 15 dneh od vročitve sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Povzetek izpodbijanega sklepa

1.Toženka je z izpodbijanim sklepom zavrnila zahtevo odvetnice A. A. iz Odvetniške družbe B., d. o. o. (v tem postopku tožnica) za odmero nagrade in stroškov po napotnici opr. št. Bpp 662/2020 z dne 22. 12. 2020. V obrazložitvi je navedla, da je bila prosilcu C. C. (v nadaljevanju upravičenec, v tem postopku stranka z interesom) z odločbo št. Bpp 662/2020 z dne 21. 12. 2002 dodeljena brezplačna pravna pomoč (v nadaljevanju BPP) v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem na prvi stopnji v pravdnem postopku prosilca kot tožeče stranke zaradi vložitve tožbe za ugotovitev obstoja prerekanih terjatev iz naslova neizplačanih plač, regresov, odpravnin in zamudnih obresti v zvezi s sklepom o preizkusu terjatev in ločitvenih pravic Okrožnega sodišča v Kranju opr. št. St 2267/2019 z dne 18. 11. 2020. Odvetnica A. A. je 1. 4. 2022 toženki vrnila originalno in s strani upravičenca podpisano napotnico Bpp 662/2020 z dne 22. 12. 2020 in predlagala, da se ji priznajo nagrada in stroški za postopek, ki je pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani, na zunanjem oddelku v Kranju, tekel pod opr. št. 172/2020.

2.Toženka je zahtevek zavrnila, ker je bila BPP odobrena izrecno in določno za zastopanje v pravdnem postopku, ne pa za delovni spor. Delo odvetnice je bilo tako opravljeno onkraj obsega dodeljene BPP. Za delovni spor bi moral prosilec zaprositi za BPP pri Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani, saj o prošnjah za BPP v zadevah individualnih in kolektivnih delovnih sporov ter socialnih sporov v skladu z 31.a členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) odloča služba za BPP tega sodišča.

Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu

3.Tožnica sodišču predlaga, da izpodbijani sklep odpravi in njenemu zahtevku ugodi ali pa, podredno, zadevo vrne toženki v ponoven postopek.

4.Uvodoma pojasnjuje, da je bil upravičenec upnik družbe D., d. o. o., ... V stečajni postopek te družbe je prijavil svoje prednostne in navadne terjatve iz naslova neizplačanih plač, regresov in drugih terjatev na podlagi pogodbe o zaposlitvi, hkrati pa tudi pogojno terjatev iz naslova danega poroštva. Stečajna upraviteljica je vse njegove terjatve prerekala. Tožnik je odločbo Bpp 663/2020 prejel 23. 12. 2020, rok za vložitev tožbe pa se je iztekel 24. 12. 2020. Tožnica je vložila dve tožbi, eno pred pristojnim delovnim in socialnim sodiščem zaradi ugotovitve prerekanih terjatev delavca iz naslova zaposlitve v skupni višini 284.467,82 EUR, drugo pa pred Okrožnim sodiščem v Kranju zaradi ugotovitve prerekane pogojne terjatve v višini 149.917,77 EUR. Oba postopka sta se zaključila s sklenitvijo sodnih poravnav, s katerimi je soglašalo tudi stečajno sodišče.

5.V zvezi z izpodbijanim sklepom tožnica navaja, da ZBPP ne določa, da se BPP dodeljuje za posamezno vrsto sodnega postopka. Ob tem 34. člen ZBPP določa, da prosilec vloži prošnjo za BPP pri pristojnem sodišču, na območju katerega ima stalno prebivališče ter da mora predsednik okrajnega sodišča zagotoviti, da se prejete prošnje nemudoma posredujejo pristojnemu sodišču. Upravičenec je laik in zagotovo ne loči med pravdnim postopkom kot splošnim pojmom, ki označuje sodne postopke, ter posebnim postopkom pred delovnim sodiščem. Prav tako ne pozna stvarnih pristojnosti posameznih sodišč, je pa sodišču opredelil vsebino BPP, za katero je prosil. Toženka bi morala prošnjo, če je ugotovila, da zanjo ni pristojna, posredovati pristojnemu sodišču. S tem, ko je tožniku odobrila BPP za vložitev tožbe na ugotovitev obstoja prerekanih terjatev iz naslova neizplačanih plač, regresov, odpravnin in zamudnih obresti, se je toženka prepoznala za pristojno za odločanje o tožnikovi pravici do BPP, posledično pa je prevzela tudi dolžnost plačati izvedeno delo. Toženka bi kot prava vešč organ morala vedeti, da je za delovne spore in terjatve iz delovnih razmerij pristojno delovno sodišče, vendar nepravilna napotitev na določeno vrsto postopka ni relevantna, saj presega meje odločanja po ZBPP. Toženka je tožnika napačno napotila na pravdni postopek, zaradi česar bi bil popolnoma prikrajšan za vse pravice iz delovnega razmerja. Odvetnica je ravnala strokovno pravilno in je obsežno tožbo s specifikacijami za vse prejemke iz pogodbe o zaposlitvi za 12 let pravočasno vložila na stvarno pristojno sodišče. Toženka je napačno napotitev izdala bodisi zaradi neznanja bodisi namenoma, da bi tožnico prikrajšala za plačilo za opravljeno delo, na kar kaže tudi dejstvo, da je o prošnji odločala skoraj tri mesece in odločbo vročila prosilcu en dan pred iztekom prekluzivnega roka za vložitev tožbe, in sicer dan pred božičem. Kljub napačni in skrajno pozni napotitvi sodišča je bila tožba vložena pravočasno pri stvarno in krajevno pristojnem sodišču in v postopku je bila kasneje sklenjena sodna poravnava. Če bi tožnica upravičenca napotila na upravni spor zaradi napačne navedbe vrste postopka, bi zamudila rok za vložitev tožbe, če bi sledila odločbi, pa bi tožbo vložila na nepristojno sodišče. Sklepno tožnica opozarja še na terminološke napake v izpodbijanem sklepu in napačno navedbo, da je napotnico vrnila 1. 4. 2022, saj jo je v resnici vrnila en dan prej.

6.Toženka sodišču predlaga, da tožbo zavrne. Sklicuje se na obrazložitev izpodbijanega sklepa.

7.Tožnica v prvi pripravljalni vlogi navaja, da je toženka naredila napako in je navedla napačno pristojnost sodišča za odločanje v zadevi, za katero je bila odobrena BPP. Če bi tožnica sledila napačni navedbi sodišča, bi upravičenec ostal brez pravnega varstva. Ta zmota ne more biti v škodo tožnice, ki je opravila storitve, ki so ji bile vsebinsko odrejene.

8.Upravičenec kot stranka z interesom v odgovoru na tožbo navaja, da je tožnica storitve izvedla profesionalno in pravočasno. Ravnala je v skladu z odločbo o odobritvi BPP. Za BPP je zaprosil, ker je prava neuka oseba in ni zmožen plačati odvetnika, saj je zaradi poslovnih goljufij, ki so oškodovale družbo, v kateri je bil zaposlen, postal socialno ogrožen.

Odločitev sodišča

Tožba je utemeljena.

V skladu s šestim odstavkom 30. člena ZBPP je odvetnik za pravno pomoč po tem zakonu upravičen do nagrade in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po odvetniški oziroma notarski tarifi in v obsegu dodeljene brezplačne pravne pomoči.

Toženka je upravičencu z odločbo Bpp 662/2020 z dne 21. 12. 2020 odobrila redno brezplačno pravno pomoč "od 30. 9. 2020 dalje v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem na prvi stopnji v pravdnem postopku prosilca kot tožeče stranke zaradi vložitve tožbe za ugotovitev obstoja prerekanih terjatev iz naslova neizplačanih plač, regresov, odpravnin in zamudnih obresti; v pravdnem postopku prosilca kot tožeče stranke zaradi vložitve tožbe za ugotovitev obstoja prerekanih podrejenih terjatev iz naslova danega poroštva za kredit in limit družbi D., d. o. o., ... v stečaju, ki bremeni stanovanje na naslovu ...; v zvezi s sklepom o preizkusu terjatev in ločitvenih pravic Okrožnega sodišča v Kranju, opr. št. St 2267/2019 z dne 18. 11. 2020, objavljen dne 24. 11. 2020." (I. točka izreka).

V skladu s prvim odstavkom 31.a člena ZBPP o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči odloča pristojni organ za BPP tistega sodišča, na območju katerega ima prosilec stalno ali začasno prebivališče oziroma sedež, in sicer okrožnega sodišča, v zadevah, za katere so pristojna sodišča s splošno pristojnostjo, delovnega in socialnega sodišča, v zadevah individualnih in kolektivnih delovnih sporov ter socialnih sporov, upravnega sodišča, v zadevah upravnih sporov in tistega od navedenih sodišč, v katerega pristojnost sodi zadeva ustavne pritožbe, pobuda za presojo ustavnosti in zakonitosti, spori pred mednarodnimi sodišči in izvensodno poravnavanje sporov.

Za spore, ki nastanejo v zvezi s stečajnim postopkom, so v skladu z 8. točko drugega odstavka 32. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pristojna okrožna sodišča, za spore o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem oziroma njihovimi pravnimi nasledniki pa v skladu s točko b) prvega odstavka 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju ZDSS) pa delovna sodišča. Ker je Delovno in socialno sodišče specializirano sodišče v smislu 1. člena ZPP, je stvarno pristojnost za individualne delovne spore treba presojati v skladu z določbami ZDSS.

Odločitev toženke, da odloči o dodelitvi BPP za postopek, ki po vsebini predstavlja delovni spor, je glede na navedeno v nasprotju s prvim odstavkom 31.a člena ZBPP, saj bi moralo o tem odločiti krajevno pristojno delovno in socialno sodišče. Prav tako je napačna opredelitev iz izreka odločbe, da gre pri postopku, ki teče na podlagi tožbe za ugotovitev obstoja prerekanih terjatev iz naslova neizplačanih plač, regresov, odpravnin in zamudnih obresti za pravdni postopek.

Za obravnavano zadevo je ključno vprašanje, ali je tožnica s tem, ko je na podlagi odločbe Bpp 662/2020 z dne 21. 12. 2020 za upravičenca vložila tožbo na delovno in socialno sodišče, izvedla storitve v obsegu dodeljene brezplačne pravne pomoči, kar je v skladu s šestim odstavkom 30. člena ZBPP pogoj za nastanek njene terjatve do toženke.

Po presoji sodišča je odgovor na to vprašanje pritrdilen. Dejstvo, da toženka ni pristojna za odločanje o dodelitvi BPP za delovne spore, na nastanek tožničine terjatve ni vplivalo. Če odločbo izda stvarno nepristojen organ, je to v skladu s 1. točko drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku absolutna bistvena kršitev pravil upravnega postopka, vendar odločba zaradi tega ni nična. Upravičenec zoper odločbo Bpp 622/2020, s katero mu je bila dodeljena BPP, ni sprožil upravnega spora1, zato je odločba postala pravnomočna in izvršljiva.

Na nastanek tožničine terjatve po presoji sodišča prav tako ne vpliva dejstvo, da je postopek ugotavljanja obstoja prerekanih terjatev, ki izhajajo iz delovnega razmerja, v odločbi o dodelitvi BPP upravičencu zmotno opredeljen kot pravdni postopek. Iz dela odločbe, v katerem je zapisano, da se BPP dodeli za vložitev tožbe za ugotovitev obstoja prerekanih terjatev iz naslova neizplačanih plač regresov, odpravnin in zamudnih obresti, namreč jasno izhaja, kaj je vsebina pomoči, ki je dodeljena upravičencu. Ta vsebina je tudi skladna s tožnikovo prošnjo in z zadnjim stavkom I. točke izreka odločbe Bpp 622/2020, da se BPP dodeli "v zvezi s sklepom o preizkusu terjatev in ločitvenih pravic Okrožnega sodišča v Kranju, opr. št. St 2267/2019 z dne 18. 11. 2020, objavljen dne 24. 11. 2020." Zgolj zaradi napačne opredelitve tipa postopka, za katerega je bil BPP odobren, kot pravdnega postopka namesto delovnega spora, odločba po presoji sodišča ni tako nejasna, da iz nje ne bi bilo mogoče ugotoviti obsega dodeljene BPP. Kot že obrazloženo, je glede na izrecno navedbo terjatev, za uveljavitev katerih se dodeljuje BPP, ter sklicevanje na sklep o preizkusu terjatev in ločitvenih pravic, obseg dodeljene BPP mogoče opredeliti le na način, ki ga zagovarja tožnica. Toženka je tako z odločitvijo, da storitve niso bile opravljene v obsegu dodeljene BPP, napačno uporabila določbo šestega odstavka 30. člena ZBPP.

Glede na navedeno je sodišče v skladu s 4. točko prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo, izpodbijani sklep odpravilo in zadevo vrnilo toženki v ponoven postopek. Sodišče ni odločilo o stvari, kot je predlagala tožnica, saj podatki postopka za to ne dajejo zanesljive podlage (prvi odstavek 65. člena ZUS-1), tožnica pa ni pojasnila, zakaj bi bilo zaradi narave pravice to potrebno (prvi odstavek 7. člena ZUS-1).

Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker dejstvo, na katerem temelji izpodbijana odločba (da je tožnica upravičenca na podlagi odločbe Bpp 662/2020 z dne 21. 12. 2020 zastopala v delovnem sporu) med strankama ni sporno. Odločitev sodišča je bila tako odvisna zgolj od uporabe materialnega prava, in sicer šestega odstavka 30. člena ZBPP (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

Če sodišče tožbi ugodi in izpodbijani upravni akt odpravi, se tožniku v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik).

1.Ker je bila zadeva rešena po sodnici brez glavne obravnave, tožnico pa je v postopku zastopala odvetnica, se ji priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), povišani za 22 % DDV, torej za 62,70 EUR. Toženka je dolžna tožnici stroške povrniti v 15 dneh od vročitve sodbe.

2.Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika). Plačana sodna taksa za postopek bo vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1.c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah; ZST-1).-------------------------------

1Nobena od strank ne trdi, da je bila zoper odločbo o dodelitvi BPP vložena tožba, iz tožbenih navedb pa implicitno izhaja nasprotno (tožnica navaja, da bi, če bi upravičenca napotila na vložitev tožbe v upravnem sporu, zamudila rok za vložitev tožb v zvezi s terjatvami upravičenca.