Jedro

Opravljanje dejavnosti posebnih iger na srečo zunaj igralnic je pogojeno z dejanskim opravljanjem gostinske dejavnosti (2. odstavek 92. člena Zakona o igrah na srečo - ZIS).

Izrek

1. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Novi Gorici, opr. št. U 192/98-8 z dne 30.8.2001. 2. Zahtevek tožeče stranke za povrnitev stroškov pritožbenega postopka se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je upravno sodišče zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 9.6.1998. Z njo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Tržnega inšpektorata Republike Slovenije, Enote P. z dne 22.4.1998, s katero je tožeči stranki naložil, da mora z dnem prejema odločbe prenehati z dejavnostjo prirejanja iger na srečo v prostorih lokala C. bar, L., dokler si ne pridobi dokazila o izpolnjevanju pogojev pristojnega upravnega organa.

V razlogih izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje med drugim navaja, da je tožnik, ki je kot samostojni podjetnik registriran za opravljanje gostinske dejavnosti v prostorih lokala C. bar, L., prirejal posebne igre na srečo na igralnih avtomatih, kar je bilo ugotovljeno ob inšpekcijskem pregledu tržnega inšpektorja (zapisnik z dne 9.4.1998 in z dne 15.4.1998). Za opravljanje gostinske dejavnosti si je pridobil ugotovitveno odločbo po 6. odstavku 4. člena Zakona o gospodarskih družbah (Ur.l. 3-0/93, 29/94, 82/94, 20/98, v nadaljevanju ZGD-98) v zvezi s 75. členom istega zakona o izpolnjevanju z zakonom določenih pogojev za opravljanje omenjene dejavnosti (odločba Upravne enote S. z dne 20.2.1998), ne pa tudi za prirejanje posebnih iger na srečo. Zato je imel tržni inšpektor podlago za izrek ukrepa, s katerim je prepovedal nadaljnje opravljanje dejavnosti prirejanja iger na srečo v določbi 1. odstavka 15. člena Zakona o tržni inšpekciji (Ur.l. 20/97, v nadaljevanju ZTI). O tožnikovem zahtevku, da se mu povrne škoda, sodišče ni odločilo, saj izpodbijane odločbe tožene stranke ni odpravilo (1. odstavek 63. člena ZUS).

Tožeča stranka vlaga pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja (2. in 3. točka 1. odstavka 72. člena ZUS). Navaja, da je stališče sodišča prve stopnje, po katerem si mora pridobiti ugotovitveno odločbo po 6. odstavku 4. člena ZGD-98 tudi za prirejanje posebnih iger na srečo, zmotno. Za omenjeni lokal si je tožnik pridobil v skladu z 71. členom Zakona o graditvi objektov uporabno dovoljenje, s katerim je upravni organ ugotovil, da objekt izpolnjuje vse tehnične in druge pogoje, nakar je upravni organ tožniku dne 20. 2.1998 izdal odločbo, da izpolnjuje vse predpisane pogoje za opravljanje dejavnosti gostinstva. Prirejanje posebnih iger na srečo na igralnih avtomatih pa je v smislu 97. člena Zakona o igrah na srečo (Ur.l. 27/95, 35/97 - sklep US, 43/97 - popravek sklepa US, v nadaljevanju ZIS) kot dopolnilno razvedrilno dejavnost v svojem gostinskem lokalu priglasil pristojnemu davčnemu organu. Sodišče ne obrazloži navedb, da ima zapisnik sklenjen pri tem organu status odločbe, prav tako nalepke. Vse pogoje za opravljanje dejavnosti prirejanja posebnih iger na srečo je tožnik izpolnjeval, zato mu ni bilo treba pridobiti še posebne odločbe v smislu 4. člena ZGD-98. Poleg tega je za opravljanje omenjene dejavnosti potrebno pridobiti koncesijo, ne pa posebne odločbe. Navaja, da tržna inšpektorica ni bila pooblaščena za opravljanje nadzora nad prirejanjem posebnih iger na srečo. Tudi določila Pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih, ki se nanašajo na poslovne prostore, opremo in naprave, ter ob pogojih glede minimalnih storitev v posamezni vrstah gostinskih obratov, pri sobodajalcih in na kmetijah (Ur. l. RS, št. 23/96, v nadaljnjem besedilu Pravilnik) so bila zmotno uporabljena, saj omenjeni predpis (34. člen) izrecno dopušča sanitarije v skupnih prostorih. Sodišče ni odločilo o odškodnini zaradi ukrepa tožene stranke, zato je dejansko stanje glede tega vprašanja ostalo nepopolno ugotovljeno. Predlaga, da sodbo razveljavi, ugodi tožbenemu zahtevku in podrejeno, da vrne zadevo v ponovno odločanje. Zahteva tudi povrnitev stroškov tega postopka vključno s pritožbenimi stroški.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Na podlagi 1. člena ZTI tržni inšpektorat opravlja nadzorstvo nad izvajanjem zakonov in drugih predpisov s področja trgovine, obrti, storitev, cen, meril, kakovosti blaga, varstva potrošnikov in varstva konkurence. Namen izvajanja tržnega nadzorstva je zagotoviti izvajanje materialnopravnih norm, ki določajo splošne in posebne pogoje za opravljanje pridobitnih dejavnosti. Določbe zgoraj navedenih predpisov, ki po svoji vsebini predstavljajo le napotilne norme (slednje zahtevajo izpolnjevanje pogojev iz drugih zakonov) zato ne morejo biti podlaga za inšpekcijsko ukrepanje.

Na podlagi 6. odstavka 4. člena ZGD-98 družba ne sme začeti opravljati svoje dejavnosti, preden ni vpisana v register in preden ne izpolni z zakonom določenih pogojev za opravljanje dejavnosti ter tega ne ugotovi pristojni organ. Smiselno enako velja za podjetnika, ki lahko začne opravljati dejavnost na podlagi pisne priglasitve pri organu, pristojnem za javne prihodke, slednja pa mora med drugim vsebovati tudi dokazilo, da podjetnik izpolnjuje vse pogoje za opravljanje dejavnosti v skladu z zakonom (1. i-n 2. odstavek 75. člena ZGD-98). V obeh primerih predstavlja zahteva po predložitvi ugotovitvene odločbe o izpolnjevanju zakonskih pogojev napotilno normo, ki zgolj napotuje na uporabo specifičnega področnega zakona. Od vsakega konkretnega primera je torej odvisno, s katerimi in kolikimi odločbami bo podjetnik dokazal izpolnjevanje pogojev za opravljanje določene dejavnosti.

V konkretni zadevi pogoje za prirejanje iger na srečo z uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic določata 1. in 2. odstavek 92. člen ZIS. Po tej določbi lahko podjetnik, ki je registriran za opravljanje gostinske dejavnosti, omenjene igre na srečo prireja tudi zunaj igralnic, vendar le na igralnih avtomatih z omejenim najvišjim vložkom ter v posebej za to namenjenem prostoru v okviru objekta, v katerem opravlja svojo dejavnost. 2. odstavek 92. člena ZIS prirejanje iger na srečo implicitno pogojuje tudi z dejanskim opravljanjem gostinske dejavnosti. Navedeno izhaja iz zakonodajalčevega namena, da bi prirejanje iger na srečo po 2. odstavku 92. člena ZIS vezal na lokacijo opravljanja podjetnikove osnovne - gostinske - dejavnosti in prirejanje iger na srečo brez koncesije dopustil le kot postransko, razvedrilno dejavnost (glej Poročevalec RS, št. 2/92).

Podatki upravnih spisov (zapisnik o inšpekcijskem pregledu z dne 9.4.1998 in 15.4.1998) potrjujejo pravilnost ugotovitve upravnih organov, da tožnik v prostorih C. bara, L., ni opravljal svoje osnovne - gostinske - dejavnosti, ampak je opravljal dejavnost prirejanja posebnih iger na srečo na igralnih avtomatih. Zato je glede na določbo 92. člena ZIS pravilen sklep tožene stranke ter sodišča prve stopnje, da tožnik za omenjeni poslovni prostor ni izpolnjeval pogojev za opravljanje dejavnosti prirejanja posebnih iger na srečo zunaj igralnic. Ker pa je dejavnost, ki jo je opravljal, opravljal brez dokazil o izpolnjevanju z zakonom določenih pogojev (kar v zadevi ni sporno), je tudi po presoji pritožbenega sodišča ukrep tržnega inšpektorja izrečen na podlagi 1. odstavka 15. člena ZTI utemeljen. Po navedeni zakonski določbi namreč izda inšpektor odločbo, s katero opravljanje dejavnosti prepove, če se opravlja dejavnost (med drugim) brez odločbe pristojnega upravnega organa o izpolnjevanju z zakonom določenih pogojev za opravljanje dejavnosti.

Pritožbeni ugovori na drugačno odločitev v zadevo nimajo vpliva.

Izrečeni ukrep tržnega inšpektorja ne temelji na ZIS, ampak na 1. odstavku 15. člena ZTI. Zato je glede na 1. člen omenjenega zakona za njegov izrek pristojen tržni inšpektor. Po navedeni zakonski določbi ta opravlja inšpekcijski nadzor tudi nad izvajanjem zakonov in drugih predpisov s področja obrti, storitev, varstva konkurence, če z zakonom ni drugače določeno; z ZIS določen nadzor, pa obsega le nadzor nad samim prirejanjem posebnih iger na srečo na igralnih avtomatih zunaj igralnic (97. člen).

Pritožbeni ugovor, ki se nanaša na kršitev določbe 34. člena Pravilnika, je brezpredmeten, saj se tožeči stranki kršitev določb Pravilnika glede sanitarij niti ne očita.

Sodišče ni presojalo, ali imajo zapisnik ter nalepke DURS-a status odločbe, ker to v obravnavani zadevi ni relevantno.

Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek za povrnitev škode in svojo odločitev pravilno utemeljilo. S čim naj bi bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, pa tožeča stranka ni navedla.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 3. odstavku 23. člena ZUS, po katerem vsaka stranka trpi svoje stroške postopka, kadar sodišče v upravnem sporu, tako kot v obravnavanem primeru, odloča o zakonitosti upravnega akta. O povrnitvi stroškov, ki so nastali med postopkom na prvi stopnji ali v zvezi z njim pa odloča sodišče prve stopnje (163. člen ZPP v zvezi s 1. odstavkom 16. člena ZUS).

Ker ne obstojijo uveljavljani pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.