Jedro

Postavitev začasnega zastopnika tožencu, ki je v tujini in neznanega bivališča, pa je veljavno pooblastil drugo osebo za zastopanje, bi bila v nasprotju z določbo 4. in 5. tč. 2. odst. 84. čl. ZPP.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je toženi stranki naložilo, da mora izprazniti dvosobno stanovanje in ga praznega oseb in stvari izročiti tožeči stranki. Pritožbo tožene stranke je sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Proti tej sodbi vlaga tožena stranka revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava in predlaga njeno razveljavitev ter razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje, nato pa vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Tožencu tožba sploh ni bila vročena, niti ni prejel vabila za obravnavo. Celoten postopek je ničen in nezakonit. Tudi nadomestna vročitev ni bila izvršena. Tožencu kot odsotni osebi neznanega bivališča bi bilo treba postaviti začasnega skrbnika. Toženčeva žena je sicer navidezna pooblaščenka, vendar pa je istočasno tudi imetnica stanovanjske pravice na spornem stanovanju. Tožeča stranka tožbenega zahtevka nanjo ni razširila, zaradi česar proti njej sodba, ki nalaga izpraznitev stanovanja, ne more imeti pravnega učinka. Če pa bi se smatralo, da je toženec prenehal uporabljati stanovanje in mu je zato ugasnila stanovanjske pravica, pa je ta prešla na uporabnike stanovanja, njegove družinske člane, torej njegovo ženo in otroke. Tožeča stranka na revizijo ni odgovorila, Javni tožilec Republike Slovenije pa se o njej ni izjavil (3. odstavek 390. člena ZPP).

Revizija ni utemeljena.

V okviru revizijskega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka (1. točka 1. odstavka 385. člena zakona o pravdnem postopku - ZPP), tožena stranka uveljavlja bistveno kršitev po določbi 7. točke 2. odstavka 354. člena ZPP (zaradi zatrjevane opustitve vročitve tožbe in vabil naj bi tožencu ne bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem). Opisano kršitev je toženec poudarjal tudi v pritožbi proti sodbi sodišča prve stopnje. Vendar pa je sodišče druge stopnje z izpodbijano sodbo ta očitek utemeljeno zavrnilo. Tožba, poziv tožencu na odgovor ter vabilo na zaslišanje so bili tožencu dne 23.3.1993 vročeni v skladu z določbo 2. odstavka 142. člena v zvezi s 1. odstavkom 141. člena ZPP (nadomestna vročitev). Dejansko stanje, ugotovljeno o okoliščinah in načinu vročitve, zanesljivo omogoča tako sklepanje. Svojo ženo M.S. pa je toženec pooblastil za zastopanje s splošnih pooblastilom dne 30.4.1993, ta pa je v skladu z obsegom te pooblastitve za zastopanje pooblastila odvetnika (3. poglavje ZPP). Iz povedanega pa sledi, da se niso stekli pogoji za postavitev začasnega zastopnika tožencu, saj bi to bilo v izrecnem nasprotju z določbo 4. in 5. točke 2. odstavka 84. člena ZPP. Ker drugih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka toženec ne uveljavlja, v pravdi pa tudi ni bilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP, na katero mora revizijsko sodišče paziti po uradni dolžnosti (386. člen ZPP), revizija torej v očitku revizijskih razlogov iz 1. točke 1. odstavka 385. člena ZPP nima utemeljitve.

Obe sodišči pa sta tudi pravilno uporabili materialno pravo. Preizkus v tej smeri je revizijsko sodišče dolžno opraviti (v okviru revizijske trditvene podlage) tudi po uradni dolžnosti (386. člen ZPP). Izkazalo se je, da temeljne ugotovitve o pravni podlagi, ki utemeljuje odločitev o toženčevi dolžnosti, da izprazni sporno stanovanje, drže. Toženec jih revizijsko niti ne izpodbija. Trditev pa, da je toženčeva žena tudi imetnica stanovanjske pravice na spornem stanovanju, je postavljena šele v reviziji in sama po sebi predstavlja nedovoljeno revizijsko novoto (387. člena ZPP). Kolikor pa z njo revident meri na izrek izpodbijane sodbe, ki naj bi nalagal izpraznitev stanovanja le tožencu, pa je v nasprotju z izpodbijano odločitvijo, ki kot posledico nezakonite dodelitve stanovanja izpraznitev nalaga vsem, ki v stanovanju bivajo.

Ker niso bili podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena in ne razlogi, na katere mora revizijsko sodišče paziti po uradni dolžnosti, jo je bilo treba zavrniti kot neutemeljeno (393. člen ZPP).

Določbe ZPP (Ur.l. SFRJ 4/77 - 27/90), na katerih temelji odločitev revizijskega sodišča, se uporabljajo na podlagi 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l. RS 1/91-I).