Jedro

Tožnik je v skladu z določbo 24. člena ZKZ status kmeta imel, ker je ta bil dokazan s pravnomočno odločbo. Status kmeta sprejemnika ponudbe v postopku prodaje kmetijskega zemljišča po določbi 24. člena ZKZ je predhodno vprašanje, ki ga lahko organ obravnava sam, ali pa počaka, da je rešeno v posebnem postopku. Če je o predhodnem vprašanju že odločeno s pravnomočnim posamičnim aktom, je organ na ta posamični akt vezan.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločba Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, številka 33008-30/2015/2 z dne 22. 5. 2015, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo tožene stranke je odločeno, da se pritožbi A.A., Hajdina, ugodi in odločba Republike Slovenije, Upravne enote Ptuj, številka 330-4224/2014-5 (05105) z dne 8. 1. 2015 spremeni tako, da se zavrne vloga B.B. (tožnika v tem sporu), Zreče, za odobritev pravnega posla, prodajne pogodbe, ki sta jo dne 19. 11. 2014 sklenila in dogovorila: C.C., kot prodajalec in B.B., Zreče, kot kupec, za kupnino 5.000 EUR za nepremičnine parcelni številki 345 in 346/1 obe v k.o. ... Odobri pa se pravni posel, ki je sklenjen med C.C., kot prodajalcem in A.A., za ista kmetijska zemljišča. 2. V obrazložitvi tožena stranka navaja določbe 17. in 19. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ), ki določajo promet s kmetijskimi zemljišči. Člen 23 ZKZ v prvem odstavku določa, da pri nakupu kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetija, če ni glede kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije z drugimi zakoni določeno drugače, lahko uveljavljajo predkupno pravico predkupni upravičenci: 1. solastnik; 2. kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti meji na zemljišče, ki je naprodaj; 3. zakupnik zemljišča, ki je naprodaj; 4. drug kmet. Tožena stranka navaja, da je v prvostopenjskem postopku status kmeta B.B. (tožnik v tem sporu) dokazoval z odločbo organa, številka 330-1944/2013 z dne 24. 11. 2014. Določno navaja okoliščine, na podlagi katerih je tožnik uveljavljal status kmeta. 24. člen ZKZ v prvem odstavku določa, da je kmet fizična oseba med drugim tudi tisti, ki da izjavo na zapisnik pri upravni enoti, da bo sam ali s pomočjo drugih obdeloval kmetijskega zemljišča, za katera izkaže, da jih bo pridobil, da bo iz kmetijske dejavnosti na teh zemljiščih pridobil pomemben del dohodka in izpolnjuje pogoje glede usposobljenosti iz tretjega odstavka tega člena (četrta alinea).

3. B.B. je po vpogledu v Register kmetijskih gospodarstev kot nosilec kmetijskega gospodarstva KMG-MID 100941823 vpisan že od 7. 5. 2012. Upravni organ kot predlagatelj odobritve pravnega posla razlaga, kakšen je obseg kmetijskega zemljišča, ki ga zavzema to kmetijsko gospodarstvo. Navaja, da bi morala odločba o priznanju statusa obstajati že v času sprejema ponudbe (objava ponudbe je bila v času od 17. 9. do 17. 10. 2014). Odločba, da izpolnjuje pogoje po četrti alinei prvega odstavka 24. člena ZKZ, je namreč konstitutivne narave in ima učinek za vnaprej.

4. Iz prej navedene odločbe Upravne enote Ptuj z dne 24. 1. 2014 izhaja, da je B.B. predložil izračun prihodka na kmetiji, da šele bo iz kmetijske dejavnosti pridobival pomemben prihodek. Ko je organ preveril ali je v letu 2013 uveljavljal zahtevek za subvencije, je ugotovljeno, da ni oddal zbirne vloge, s katero bi pridobil pravico do subvencije. Skladno z določili tretjega odstavka 147. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), je organ vezan na pravnomočni akt, s katerim je bilo rešeno predhodno vprašanje. Dovoljeno pa je dokazovati, da so dejstva v javni listini neresnično potrjena (171. člen ZUP), zaradi česar bi moral prvostopenjski organ preveriti očitke pritožnika, ki jih je podal na ustni obravnavi in se do navedb opredeliti. Tako B.B. (tožniku) ni mogoče priznati statusa kmeta, ker ne izpolnjuje pogojev po 24. členu ZKZ in ne more uspešno uveljavljati predkupne pravice.

5. Tožnik v tožbi smiselno uveljavlja nepravilno uporabo materialnega prava. Na kratko povzema potek postopka pri obeh upravnih organih in izdani izpodbijani odločbi. Procesna kršitev je v tem, da tožnik kljub temu, da so bili njegovi interesi nasprotni interesom A.A., ni prejel njegove pritožbe zoper odločbo Upravne enote Ptuj, s čimer mu je odvzeta pravica do izjasnitve in predstavitve svojih stališč na pritožbene trditve, kar je v nasprotju z 241. členom ZUP. Kršeno je načelo kontradiktornosti, zato je dejansko stanje ostalo nepopolno in nepravilno ugotovljeno. Tožnik status kmeta izpolnjuje, saj je v letu 2013, ki je relevantno za ugotavljanje statusa kmeta, presegel dohodek iz kmetijske dejavnosti v višini 12.185,12 EUR, kar predstavlja 2/3 letne povprečne plače na zaposlenega, kot se zahteva za priznanje statusa. V nadaljevanju zelo podrobno navaja, kakšna je pridelava orehov, zelenjave in začimbnic ter drugih pridelkov. Predlaga, da izdela mnenje izvedenec kmetijske stroke o predvidenem prihodku od orehov in pegastega badlja v letu 2013. 6. Nepravilno je uporabljeno materialno pravo in sicer četrta alinea prvega odstavka 24. člena ZKZ, ki jo organ tolmači, da je ta določba namenjena osebam, ki bodo šele s pridobitvijo zemljišč ustvarjale prihodek in s tem šele pričele s kmetovanjem. S tem je v smislu izključevalne okoliščine upošteval dejstvo, da nekdo že ima v lasti drugo zemljo. Tudi sklicevanje na sodbo I U 1519/2010 je nesprejemljivo, ker gre za drugačno dejansko stanje. V tem primeru pa je že bila tožniku izdana odločba o statusu kmeta nekaj mesecev pred sprejemom ponudbe, kar dokazuje s pravnomočno odločbo Upravne enote Ptuj. Ne glede na to, pa tudi sicer izpolnjuje status kmeta po določbi četrte alinee prvega odstavka 24. člena ZKZ. Tožnik je v postopku ugotavljanja statusa kmeta pridobil strokovno mnenje Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj, iz katerega izhaja, da bo prihodek samo iz intenzivnega nasada orehov, posejanega v letu 2013 dosegel znesek 13.800 EUR. Namerava pa se še intenzivneje ukvarjati s pridelavo orehov, kar nakazuje bistveno višji prihodek. V tem znesku pa ni upoštevan prihodek iz ostalih kultur, niti prihodek iz drugih GERK-ov.

7. Tožnik predlaga, da se o tem sporu obvesti tudi prodajalca C.C. in potencialnega interesenta A.A., saj bi ureditev tega razmerja lahko posegla v njihove pravice oziroma koristi. Glede na navedeno tožnik predlaga, da sodišče tožbi ugodi in odločbo tožene stranke odpravi ter potrdi odločitev Upravne enote Ptuj z dne 8. 1. 2015. Predlaga tudi povrnitev vseh stroškov postopka po odmeri sodišča v roku 15 dni z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

8. Sodišče je tožbo poslalo tudi strankama z interesom v tem sporu C.C. in A.A. (19. člen Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). C.C. v odgovoru na tožbo navaja, da mu je znano, da se tožnik ukvarja s kmetijsko dejavnostjo, v okviru katere prideluje orehe, sadje, začimbe, zelenjavo in druge poljščine. Na zemljišču, ki meji na njegovo zemljišče je vzpostavil tudi nov nasad orehov, ki ga skrbno obdeluje. Ker se je odločil za prodajo svojih parcel v k.o. ..., meni, da bi bila z vidika zaokrožitve parcel in gospodarnejšega izkoriščanja zemljišč prodaja parcel sosedu mejašu B.B. (tožniku) najprimernejša. 9. Tožba je utemeljena.

10. V obravnavanem primeru je sporna odločba tožene stranke, s katero je tožena stranka ugodila pritožbi A.A. (stranki z interesom v tem sporu) zoper prvostopenjsko odločbo, ki je odobrila vlogo tožnika kot kupcu za odobritev pravnega posla prodajne pogodbe, ki sta jo dne 19. 11. 2014 sklenila in dogovorila s C.C. (stranka z interesom v tem sporu) kot prodajalcem za kupnino 5.000 EUR za nepremičnine parcelni številki 345 in 346/1 obe k.o. .... Tožena stranka je tako odločila na podlagi listin v spisu in sama odobrila pravni posel, ki je bil sklenjen za navedena kmetijska zemljišča med C.C., kot prodajalcem in A.A. (stranki z interesom v tem sporu) kot kupcem.

11. 23. člen ZKZ, ki je pravna podlaga v spornem primeru določa, da lahko uveljavljajo predkupno pravico predkupni upravičenci za nakup kmetijskega zemljišča po naslednjem vrstnem redu: 1. solastnik; 2. kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki je naprodaj; 3. zakupnik zemljišča, ki je naprodaj; 4. drug kmet. Iz nesporno ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da je tožnik, kateremu je prvostopenjski upravni organ odobril pravni posel s prodajalcem, mejaš z zemljišči, ki jih poseduje ponudnik C.C. Nesporno je, da je A.A., kateremu je tožena stranka odobrila pravni posel v pritožbenem postopku, drug kmet (četrta alinea), kar pomeni, da ni mejaš z zemljišči ponudnika (prodajalca).

12. Tožnik je v postopku pred prvostopenjskim organom status kmeta dokazoval z odločbo Upravne enote Ptuj, številka 330-1944/2013 z dne 24. 1. 2014, s katero mu je bil priznan status kmeta. S tem se je v svoji izjavi o sprejemu ponudbe opravičeno skliceval na predkupno pravico kot kmet, katerega zemljišča, ki ga ima v lasti meji na zemljišče, ki je naprodaj. Nesporno med strankami je tudi, da je tožnik imel status kmeta v skladu z določbo četrte alinee prvega odstavka 24. člena, že pred objavo ponudbe na oglasni deski Upravne enote Ptuj in objavljene na enotnem državnem portalu E-uprave in sicer od 17. 9. 2014 do 17. 10. 2014. To pomeni, da je tožnik v skladu s prej navedeno določbo 24. člena ZKZ status kmeta imel, ker je ta bil dokazan s pravnomočno odločbo. Status kmeta sprejemnika ponudbe v postopku prodaje kmetijskega zemljišča po določbi 24. člena ZKZ je predhodno vprašanje, ki ga lahko organ obravnava sam, ali pa počaka, da je rešeno v posebnem postopku. Če je o predhodnem vprašanju odločeno s pravnomočnim posamičnim aktom, je organ na ta posamični akt vezan (147. člen ZUP).

13. Glede na to, da ima tožnik status kmeta, pa ima kot predkupni upravičenec po 2. točki prvega odstavka 23. člena ZKZ, to je kot kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti meji na zemljišče, ki je naprodaj, prednost pred stranko z interesom v tem sporu A.A., ki uveljavlja predkupno pravico po 4. točki prvega odstavka 23. člen ZKZ, to je kot drug kmet (enako tudi sodba II U 37/2012 z dne 10. 5. 2013).

14. Ker na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja tožena stranka ni uporabila pravilnih določb 23. člena ZKZ-1, je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo po določbi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 ter po tretjem odstavku tega člena zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. Po četrtem odstavku tega člena je upravni organ dolžan odločiti v 30. dneh od dneva, ko je dobil sodbo in je pri tem vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava.

15. Ker je sodišče ugodilo tožbi in odpravilo izpodbijani upravni akt, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa je v postopku zastopala pooblaščenka, ki je odvetnica, se mu priznajo stroški v višini 285 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika). V skladu z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča se navedeni znesek, ker je tožnika zastopala odvetnica, ki je davčni zavezanec, poviša še za 22% DDV. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).