Jedro

V primerih, ko je zemljiškoknjižnemu predlogu ugodeno, obrazložitev sklepa o vpisu ni potrebna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje ter hkrati odreja izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je zemljiškoknjižno sodišče dovolilo udeležbo K. d.d. (točka I), hkrati pa pri nepremičninah parc. št. 2838 in 2839 (vl. št. 1232) k.o. X, do 3/100 last družbe I., d.o.o., dovolilo poočitbo spremembe naslova zemljiškoknjižnega lastnika in vknjižbo zemljiškoknjižnega dolga za denarni znesek 300.000,00 EUR z rokom zapadlosti 15.7.2010 (točka II).

Zoper odločitev o vknjižbi zemljiškoknjižnega dolga se je zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter napačne uporabe materialnega prava pravočasno pritožil udeleženec, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni (in predlog za vknjižbo zemljiškega dolga zavrne) oziroma da ga razveljavi. V pritožbi je poudaril, da odločitev o vknjižbi zemljiškoknjižnega dolga ni obrazložena in da sodišče prve stopnje ni odgovorilo na njegove navedbe z dne 20.7.2010. Nadalje je navedel, da pravno nasledstvo družbe I. v razmerju do družbe O. notranja trgovina p.o. iz izpiskov iz sodnega registra (vloženih v zadevi Dn. št. 4875/2009, v okviru katere je bila opravljena poočitba spremembe podatkov zemljiškoknjižnega lastnika iz prejšnjega lastnika delovne organizacije O. notranje trgovine Ljubljana) ni razvidno in obrazložil, kakšno naj bi bilo resnično pravno nasledstvo. Zemljiškoknjižni postopek naj bi bil sicer formalen, a ima pred načelom formalnosti prednost načelo zaupanja v zemljiško knjigo. Ker predlagajoča stranka ni pravna naslednica družbe O. notranja trgovina p.o., bo vknjižba te pravice v primeru vložitve izbrisne tožbe izbrisana. Akt o ustanovitvi zemljiškega dolga naj bi bil zato upoštevaje 86. člen OZ ničen, saj nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom in moralnim načelom.

Pritožba je bila poslana v odgovor predlagatelju, ki pa le-tega ni podal. V zvezi s pritožbeno navedbo, da zemljiškoknjižno sodišče ni obrazložilo svoje odločitve o vknjižbi zemljiškega dolga, velja opozoriti na določbo tretjega odstavka 152. člena relevantnega ZZK-1, iz katere izhaja, da mora biti sklep o vpisu obrazložen, če se z njim zemljiškoknjižni predlog zavrže ali odloči, da vpis ni dovoljen. V skladu s sklepanjem po nasprotnem razlogovanju zato v primerih, ko je predlogu ugodeno (kot je bilo to v konkretnem primeru), takšna obrazložitev ni potrebna. V čem naj bi zemljiškoknjižno sodišče z dovolitvijo vknjižbe zemljiškega dolga napačno uporabilo materialno pravo, ni jasno. Pritožba sama navaja, da lahko v skladu z določbo 2. odstavka 194. člena SPZ zemljiški dolg ustanovi lastnik nepremičnine, prav tako, da je predlagatalj, to je družba I. d.o.o. (so)lastnik nepremičnin, pri katerih je bila predlagana oziroma dovoljena vknjižba zemljiškoknjižnega dolga. Okoliščina, da naj bi bila vknjižba solastninske pravice na družbo I. d.o.o (zaradi neizkazanega pravnega nasledstva oziroma iz razlogov ničnosti, na katere se pritožba pavšalno sklicuje), materialno pravno neveljavna, je lahko le predmet izbrisne tožbe, ki jo je pritožnica po lastnih navedbah (podanih v priglasiti udeležbe dne 16.7.2010) vložila in se vodi pod opr. št. Dn 22223/2010 (kot je razvidno iz samih njenih navedb, pa tudi zemljiške knjige, je bila predmetna izbrisna tožba vložena in njena zaznamba - kot zaznamba spora - opravljena 16.7.2010, to je po vložitvi obravnavanega predloga za vknjižbo zemljiškega dolga). Na kakšen način naj bi bilo z izpodbijano odločitvijo poseženo v načelo zaupanja v zemljiško knjigo, kot ga opredeljuje 8. člen ZZK-1 (in velja v prvi vrsti v razmerju do tretjih dobrovernih oseb), v pritožbi prav tako ni ustrezno pojasnjeno. Nadalje ni pojasnjeno, s čim naj bi bilo z izpodbijano odločitvijo kakorkoli poseženo v pravno-varovani interes pritožnice. Slednja namreč sama navaja, da naj bi bila namesto družbe I. d.o.o. „prava“ (so)lastnica nepremičnin parc. št. 2838 in 2839 k.o. X družba O. notranja trgovina d.o.o. (mat. št. XXXXX). Pri tem pa ne iz njenih navedb danih v predmetnem postopku ne iz sodnega registra ne izhaja, kakšna naj bi bila (glede na to, da gre za dva različna pravna subjekta) pravno relevantna povezava med njo in družbo O. notranja trgovina, d.o.o., oziroma zakaj naj bi bila zaradi izpodbijane vknjižbe zemljiškega dolga prizadeta tudi sama.

Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 2. točke tretjega odstavka za odločitev relevantnega 161. člena ZZK-1 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep, hkrati pa odredilo tudi izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa