Jedro

V obravnavnem primeru obstoj obnovitvenega razloga po določbi 9. točke 260. člena ZUP oz. pravni interes predlagateljev obnove temelji na določbi 1. točke drugega odstavka 62. člena v povezavi z določbo tretjega odstavka 70. člena ZGO-1, veljavnih v času vložitve predloga za obnovo postopka. Po citiranih določbah je lahko oseba, ki ni imela možnosti udeležbe v postopku kot stranski udeleženec, predlagala obnovo postopka le ob pogoju, če je menila, da je vplivno območje objekta prikazano napačno in če je najpozneje v 15 dneh po vloženi vlogi, pristojnemu upravnemu organu priložila tudi ekspertno mnenje, iz katerega izhaja, da je vplivno območje objekta v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja prikazano napačno.

Izrek

1. Tožba se zavrne.

2. Zahtevi tožeče stranke in stranke z interesom za povrnitev stroškov postopka se zavrneta.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je upravni organ prve stopnje zavrgel predlog A.A. in B., d.o.o. (tožeče stranke) za obnovo postopka, končanega z odločbo Upravne enote Slovenska Bistrica št. ... z dne 6. 2. 2008, s katero je bilo družbi C., d.o.o. izdano gradbeno dovoljenje za gradnjo prizidka proizvodno skladiščnega objekta k obstoječemu poslovnemu prostoru na zemljiščih parc. št. ..., k.o. .... V obrazložitvi svojo odločitev utemeljuje z ugotovitvijo, da tožeča stranka ni dokazala, da je vplivno območje v projektu prikazano napačno in ji zato ne gre položaj stranke v postopku izdaje citiranega gradbenega dovoljenja (1. točka drugega odstavka 62. člena ZGO-1 veljavnega v času vložitve predloga za obnovo postopka) in torej ni upravičena za vložitev predloga za obnovo, kar je eden od pogojev za dovolitev obnove postopka (prvi odstavek 267. člena ZUP). Navedeno odločitev je potrdilo tudi Ministrstvo za okolje in prostor s svojo odločbo št. ... tm z dne 4. 5. 2009. Tožeča stranka vlaga tožbo zaradi napačnega in zmotnega stališča tožene stranke v izpodbijanem sklepu. Navaja, da ji tožena stranka ni dovolila vpogleda v spis upravnega organa oz. v spis, ki se je vodil glede izdaje gradbenega dovoljenja z utemeljitvijo, da pač ni stranka v postopku. Zato ni mogla pravočasno odreagirati, niti ni vedela in ni mogla naročati in ugotavljati vpliv na njegovo interesno sfero, saj mu podatki o ugotavljanju obsega investicije niso bili dostopni. Tožeča stranka zaradi pomanjkanja dokumentacije in nemožnosti vpogleda v spis torej svoje intervencije v tem upravnem postopku ni mogla ustrezno dokumentirati, kar je imelo za posledico zavrnitev njene zahteve za obnovo postopka. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijani sklep odpravi ter da se zadeva vrne prvostopnemu upravnemu organu v ponovno obravnavo. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka.

Prizadeta oseba s položajem stranke (stranka z interesom) investitor C., d.o.o. v odgovoru na tožbo navaja pravno podlago (260. člen ZUP), ki določa pogoje za obnovo postopka končanega z odločbo, zoper katero ni rednega pravnega sredstva. Tožnika ne moreta varovati nikakršnega svojega pravnega interesa, zaradi česar bi jima zakon nudil pravno varstvo, zato tudi ne moreta predlagati obnove. Zaradi navedenega je odločitev organa prve stopnje pravno povsem pravilna in zakonita. V tožbi tožnika ne navajata v čem naj bi bila izpodbijana odločba nezakonita. V tožbi ponavljata navedbe glede vplivnega območja, pri čemer pa niti z enim samim dokazom ne dokazujeta zatrjevanih trditev. Opozarja tudi, da je dne 16. 1. 2009 pridobila uporabno dovoljenje, kar pomeni, da je objekt zgrajen na podlagi in v skladu z gradbenim dovoljenjem. Predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne in zahteva povračilo stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov razvidnih iz njene obrazložitve in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K 1. točki izreka: Tožba ni utemeljena.

Predlog za obnovo postopka je pravno sredstvo strank proti odločbam, s katerimi je postopek v upravnem postopku končan. Ker se z njimi zahteva razveljavitev dokončne upravne odločbe, je to pravno sredstvo izredno in omejeno, njegova upravičenost pa vezana zgolj na obstoj zakonsko določenih pogojev. Kot izhaja iz podatkov predloženega upravnega spisa, je tožeča stranka svoj predlog za obnovo postopka predlagala iz razloga po določbi 9. točke 260. člena ZUP (Uradni list RS, št. 80/99 s spremembami in dopolnitvami), po kateri se postopek, ki je končan z dokončno odločbo v upravnem postopku obnovi, če osebi, ki bi morala biti udeležena v postopku kot stranka ali stranski udeleženec ni bila dana možnost udeležbe. Ker Zakon o graditvi objektov (ZGO-1, Uradni list RS, št. 110/02 s spremembami in dopolnitvami) nima določb o tem, kdo in ob kakšnih pogojih je lahko stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega dovoljenja, je zato treba v takem primeru uporabiti določbe ZUP. Slednji v 43. členu določa, da se ima pravico udeleževati postopka tudi oseba, ki izkaže pravni interes. Pravni interes pa izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi (stranski udeleženec). Pravna korist pa je neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist (drugi odstavek 43. člena ZUP). Iz citiranih določb ZUP izhaja, da zakon položaja stranke ne dajo vsakemu subjektu, ki se želi udeležiti konkretnega postopka, temveč le osebam, ki v postopku uveljavljajo oz. varujejo svoje pravne koristi, ki jih določa zakon ali drug predpis.

V obravnavnem primeru tako obstoj obnovitvenega razloga po določbi 9. točke 260. člena ZUP, oz. pravni interes predlagateljev obnove temelji na določbi prve točke drugega odstavka 62. člena v povezavi z določbo tretjega odstavka 70. člena ZGO-1, veljavnih v času vložitve predloga za obnovo postopka. Po citiranih določbah je lahko oseba, ki ni imela možnosti udeležbe v postopku kot stranski udeleženec, predlagala obnovo postopka le ob pogoju, če je menila, da je vplivno območje objekta prikazano napačno in če je najpozneje v 15 dneh po vloženi vlogi, pristojnemu upravnemu organu priložila tudi ekspertno mnenje, iz katerega izhaja, da je vplivno območje objekta v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja prikazano napačno. Kot izhaja iz obrazložitve odločb upravnih organov prve in druge stopnje, to pa potrjujejo tudi podatki predloženega upravnega spisa, je upravni organ prve stopnje tožnika pozval, da predložita navedene dokaze oz. ekspertno mnenje in jima v ta namen tudi omogočil vpogled v PGD št. ... z datumom avgust 2007, ki ga je izdelal D., d.o.o., za investitorja C. d.o.o.,. Tožnika pa sta iz zgoraj omenjenega projekta fotokopirala želeno dokumentacijo. Tožnikoma je bil postavljen tudi primeren (15 dnevni) rok za predložitev ekspertnega mnenja, ki je bil na njuno zahtevo tudi podaljšan (še za nadaljnjih 10 dni), vendar tudi po preteku tega (podaljšanega) roka zahtevanega ekspertnega mnenja nista predložila. Zato je izpodbijana odločitev, s katero je bil predlog za obnovo postopka, končan z odločbo Upravne enote Slovenska Bistrica št. ... z dne 6. 2. 2008, zavržen iz razloga, ker tožeča stranka ni dokazala, da bi morala sodelovati v postopku izdaje spornega dovoljenja za gradnjo, pravilen in zakonit. Upoštevaje navedeno so zato tožbene navedbe, da tožnika ekspertnega mnenje nista mogla predložiti, ker jima vpogled v spisno dokumentacijo ni bil omogočen, v nasprotju s podatki predloženega upravnega spisa in so iz tega razloga neutemeljene.

Zato je sodišče po ugotovitvi, da je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita, tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/2006) kot neutemeljeno zavrnilo.

K 2. točki izreka: Odločitev o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.