Jedro

Razpisni pogoji, kriteriji in merila za ocenjevanje stanovanjskih in socialnih razmer prosilcev ter razpisni postopek, ki so opredeljeni v Javnem razpisu, ki je objavljen v skladu z določili SZ-1 in Pravilnikom o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem, samega ogleda ne določajo kot možnosti za merilo za opredelitev dodatnega števila točk glede kvalitete bivanja. Po Javnem razpisu se kot dokazilo za izpolnjevanje tega kriterija morajo predložiti listinski dokazi, kot so navedeni v Javnem razpisu pod tem kriterijem. Iz podtočke 8. točke 6. 4. Javnega razpisa pa izhaja, da mora vlagatelj predložiti ustrezen zapisnik o točkovanju stanovanja. Tega pa tožnica v postopku na prvi stopnji nedvomno ni predložila.

Za razpisni postopek, kot je obravnavani, je potrebno upoštevati, da gre za javnopravno stvar in ne pa za odločanje o pravici tožnice. Prvostopenjski organ je v postopku ocenjeval popolnost vloge prijaviteljev na Javni razpis in odločal v skladu s pogoji Javnega razpisa. Pri postopku javnega razpisa gre za poseben postopek, kjer je ključnega pomena, da so vsi, ki so se na razpis prijavili, enako obravnavani.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana na podlagi 87. člena Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ), Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (v nadaljevanju Pravilnik) in 17. Javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, objavljenega 24. 9. 2016 (v nadaljevanju Javni razpis) odločil, da je tožnica na podlagi ocenitve stanovanjskih, socialnih in drugih razmer dosegla 560 točk in se uvršča na 297. mesto prednostne liste upravičencev za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, namenjenih za družine, za katera prosilci glede na dohodek gospodinjstva niso zavezani plačati lastne udeležbe in varščine - lista A 1 (točka 1 izreka). Na podlagi razpisanega števila stanovanj in njihove razdelitve po sklepu nadzornega sveta bodo stanovanja zagotovljena vsem tistim upravičencem, uvrščenim na prednostno listo A1 v skupini družin, ki so dosegli nad vključno 625 točk, pod pogojem, da se stanovanjske, premoženjske ali druge razmere, ki vplivajo na izpolnjevanje pogojev za dodelitev neprofitnega stanovanja, ne spremenijo. Vsem tistim, ki so dosegli manjše število točk, stanovanje ne bo dodeljeno (točka 2 izreka). V postopku izdaje odločbe niso nastali stroški postopka (točka 3 izreka). Iz obrazložitve je razvidno, da se je tožnica v razpisnem roku prijavila na razpis za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem. V skladu s točkovnim vrednotenjem kriterijev za ocenjevanje stanovanjskih in socialno zdravstvenih razmer, ki vplivajo na prednost pri dodelitvi neprofitnega stanovanja, kot so določeni z obrazcem za ocenjevanje razmer, ki je priloga Pravilnika in točkovnega vrednotenja prednostnih kategorij, objavljenega z razpisom, je bilo opravljeno točkovanje razmer gospodinjstva, kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe. Tožnica je dosegla 560 točk v točkovalnih kategorijah, kot je prvostopenjski organ obrazložil na straneh 2 in 3 obrazložitve izpodbijane odločbe.

2. Pritožbeni organ je tožničino pritožbo, ki jo je vložila, ker ji niso bile dodeljene točke v postavkah 2.1. Bivanje v neprimernem stanovanju in 7.2. Kronična bolezen zgornjih dihal in astma odraslega družinskega člana, zavrnil. Strinja se z odločitvijo organa prve stopnje, da tožnici pod navedenima kriterijema točke ne pripadajo, za kar v obrazložitvi svoje odločbe pojasni razloge. Kopijo zdravniškega potrdila Zdravstvenega doma Ljubljana Fužine z dne 3. 5. 2017 in kopijo točkovalnega zapisnika za tožničino stanovanje naslovu ..., Ljubljana z dne 9. 5. 2017, ki ga je izdelala izvedenka gradbene stroke C.C., kar je tožnica priložila k pritožbi, toženka ni upoštevala, kar pojasni. Navaja, da je tožnica v vlogi v postavki 2.1. navedla, da je stanovanje v katerem živi njena 4-članska družina na naslovu ..., Ljubljana, pritlično, v izmeri 17,50 m2, instalacija je stara več kot 20 let, je vlažno, ima le eno okno, zaradi česar je v njem premalo svetlobe in zraka. V zvezi s tem tožnica ni predložila kot dokaz zapisnika o ugotovitvi vrednosti stanovanja oz. zapisnik o točkovanju stanovanja oz. zapisnik pooblaščenega ocenjevalca vrednosti nepremičnin oz. sodno zapriseženega cenilca gradbene stroke, kar pa ni skladno z Navodili. Slednja določajo, da točko 2.1. obkroži prosilec, ki biva v stanovanju, ki ne dosega minimalnih standardov opremljenosti in je tako ovrednoteno z največ 150 točkami po sistemu točkovanja po Pravilniku o merilih in načinu za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistemu točkovanja ali, ki je ovrednoteno z največ 170 točkami po Pravilniku o merilih za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih stavb, za kar mora vlagatelj kot dokaz priložiti zapisnik o ugotovitvi vrednosti stanovanja oziroma zapisnik o točkovanju stanovanja, s katerim razpolaga upravnik. Kolikor objekt nima upravnika pa je zapisnik potrebno pridobiti pri pooblaščenem ocenjevalcu, kot je navedeno. Tožnica je po pozivu za dopolnitev vloge slednjo pravočasno dopolnila, vendar ne z zapisnikom o točkovanju, temveč zgolj s fotografijami stanovanja, v katerem živi. Točkovnega zapisnika od upravnika ni dobila, izvedenci pa so dragi, zato prosi Komisijo, naj pride na ogled predmetnega stanovanja.

3. Pogoji Javnega razpisa so za vse udeležence enaki. Za upravičenost do 50 točk pri kvaliteti bivanja bi tožnica morala svoji vlogi priložiti zapisnik o točkovanju stanovanja. Ker tožnica vloge ni ustrezno dopolnila, ji prvostopenjski organ pravilno v postavki 2.1. točk ni dodelil. Glede tožničinega predloga za ogled tožničinih stanovanjskih razmer, se toženka sklicuje na drugi odstavek 22. člena Pravilnika, da si najemodajalci lahko stanovanjske razmere udeležencev razpisa tudi komisijsko ogledajo, da pa ni določeno, da si morajo ogledati stanovanjske razmere vsakega od upravičencev. Ogled se lahko opravi nenapovedano in le pri tistih prosilcih, ki bodo na podlagi predložene listinske dokumentacije zbrali zadostno število točk. Glede na število razpisanih stanovanj so komisije z ogledi le preverjale resničnost v vlogi navedenih podatkov. Pri ostalih upravičencih se je točkovanje stanovanjskih razmer opravilo na podlagi navedb udeležencev v vlogi in priloženih listin, brez dodatne preveritve dejanskega stanja z ogledom. Glede na dejstvo, da se je tožnica uvrstila na podlagi zbranih 560 točk na 297. mesto prednostne liste A1, stanovanja pa bodo glede na razpisano število stanovanj zagotovljena le tistim, ki so dosegli nad vključno 625 točk, Komisija ni opravila ogleda tožničinih stanovanjskih razmer.

4. Glede uveljavljanja točk pri postavki 7.2. - Kronična bolezen zgornjih dihal ali astma odraslega družinskega člana, toženka navaja, da prvostopenjski organ tožnici ni priznal točk za zunajzakonskega partnerja A.A. Tožnica je bila seznanjena z besedilom predmetnega Javnega razpisa, da se navedeno dokazuje z izvidom osebnega zdravnika in da mora biti iz predloženega zdravniškega potrdila razvidno, da sam prosilec ali kateri od družinskih članov boleha za kronično boleznijo zgornjih dihal ali astmo in da so v zapisniku o točkovanju za stanovanje oziroma prostor, v katerem prebiva, upoštevane odbitne točke za delno, pretežno ali vidno vlago, ali če je predloženo dokazilo pristojnega izvedenca, ki izkazuje prisotnost vlage ali če to ugotovi komisija najemodajalca ob samem ogledu. Tožnica svoji vlogi ni priložila zdravniškega potrdila osebnega zdravnika za zunajzakonskega partnerja A.A. Po pozivu toženke na dopolnitev vloge je pravočasno podala izjavo, da potrdila osebnega zdravnika ne more dobiti, ker je njegova zdravnica že dalj časa odsotna, nadomestna zdravnica pa se sklicuje na izvide pulmologa. Vlogi je tožnica predložila Obvestilo zdravniku z dne 4. 8. 2016 in 3. 11. 2016, ki ju je izdala prim. dr. B.B., dr. med. spec. internist pulmolog, iz katerih izhaja, da pri A.A. obstaja „možnost astme“ (torej sum na astmo), medtem ko iz izvida z dne 25. 10. 2016, ki je bil izdan v SŽ-Železniški zdravstveni dom Ljubljana izhaja, da slednjega pošiljajo na pregled na ORL, kjer naj ga obravnava pulmologinja, ki naj ugotovi možnost astme. Tako tožnica zahtevanega potrdila ni predložila in tudi iz druge listinske dokumentacije, ki jo je predložila k svoji vlogi na Javni razpis, ne izhaja, da bi bila tožničinemu zunajzakonskemu partnerju A.A. postavljena diagnoza kronične bolezni zgornjih dihal ali astme, zato je utemeljen zaključek, da tožnica ni upravičen do 60 točk v postavki 7.2. 5. Novih dokazov v zvezi s kvaliteto bivanja, to je kopijo točkovalnega zapisnika z dne 9. 5. 2017, ki ga je izdelala izvedenka gradbene stroke C.C. in novega dokaza v zvezi z zdravstvenimi razmerami za A.A., to je z zdravniškim potrdilom ZD Ljubljana - Fužine z dne 3. 5. 2017, ki ju je tožnica priložila k pritožbi, pa ni mogoče upoštevati, pri čemer se toženka sklicuje na tretji odstavek 238. člena Zakona o upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Nesporno tožnica na prvi stopnji v postopku ni predložila zapisnika o točkovanju stanovanja, v katerem prebiva s svojo družino, niti zdravniškega potrdila osebnega zdravnika za tožničinega zunajzakonskega partnerja A.A., kljub temu, da jo je upravni organ pozval na dopolnitev vloge. Glede na pogoje Javnega razpisa je imela tožnica vse možnosti, da zatrjevane okoliščine glede kvalitete bivanja in zdravstvenih razmer dokaže že ob oddaji svoje vloge na Javni razpis. Tega ni storila niti po pozivu upravnega organa na dopolnitev vloge, zato sama trpi negativne posledice. Odsotnost zdravnice ne opravičuje tožničine zamude s predložitvijo dokaza, hkrati pa tožnica ni zaprosila za podaljšanje roka. Ker vsi upravičenci, ki izpolnjujejo pogoje za dodelitev neprofitnega stanovanja, medsebojno konkurirajo, je potrebno zagotoviti enako obravnavo vseh udeležencev. Tožnica je bila seznanjena, da se pri obravnavi vloge upoštevajo razmere, ki so obstajale v času oddaje vloge, to je v obdobju od 24. 9. 2016 do 28. 10. 2016, ki so v vlogi navedene, ter da se kasnejše spremembe ne upoštevajo.

6. Tožnica v tožbi izpodbija navedeno odločitev zaradi nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Toženka pri točkovanju tožničine vloge na predmetni Javni razpis ni upoštevala zdravstvenega stanja tožničinega zunajzakonskega partnerja A.A. in je tako tožnica pri točkovanju neupravičeno izgubila 60 točk. Tožnica je upravnemu organu predložila izvide pulmologa in potrdilo, da tožničin zunajzakonski partner A.A. za lajšanje astme jemlje Ventolin. Ni pa mogla predložiti mnenja lečečega zdravnika, ker je bil ta dalj časa odsoten, kar vse je ustno in pisno obrazložila že v postopku. Nadomestni zdravnik za izdajo takšnega potrdila ni pristojen. Toženka vseh navedenih dejstev neupravičeno ni upoštevala. Poleg navedenega pa ji tudi povsem neupravičeno ni dodelila točk za bivanje v neprimernem stanovanju. Tožničina štiričlanska družina živi v stanovanju, velikem 17,50 m2, instalacija je stara več kot 20 let, stanovanje ima le eno okno, je plesnivo in vlažno. Točkovalnega zapisnika za stanovanje ni mogla predložiti, ker ga upravnik ni bil pripravljen narediti. Zato je toženki predložila slike stanovanja in svojo izjavo o kvaliteti bivanja s prošnjo, naj si komisija stanovanje ogleda, vendar brezuspešno. Tako je bila tožnica primorana, kljub nizkim dohodkom, najeti izvedenko gradbene stroke C.C., ki je izdelala točkovalni zapisnik. Vendar tudi tega toženka ni upoštevala. Komisija pa tudi ni opravila ogleda stanovanja, v katerem živi tožnica in si ni ogledala tožničinih dejanskih bivalnih razmer. Sodišču predlaga, da naj izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v ponovni postopek.

7. V obsežnem odgovoru na tožbo toženka prereka tožbene navedbe. Izpodbijana odločitev temelji na ustrezni pravni podlagi ter pravilno ugotovljenem dejanskem stanju. Tožnici pri postavki 7.2. točke niso dodeljene, ker ni pravočasno predložila ustreznega dokazila, na kar je bila opozorjena. Tožnica niti v vlogi niti v dopolnitvi vloge ustreznega zdravniškega potrdila za zunajzakonskega partnerja A.A. ni predložila. V nadaljevanju toženka podrobneje pojasni postopek dokazovanja in navaja podlage, ki predpisuje dokazila, s katerimi se v predmetnem postopku lahko dokazuje. V danem primeru pa je bilo zdravniško potrdilo izrecno določeno kot dokaz, s katerim se dokazuje kronična bolezen zgornjih dihal ali astma. Zdravniško potrdilo z dne 3. 5. 2017, ki je bilo priloženo tožničini pritožbi, pa predstavlja novoto, kot to določa 238. člen ZUP in ga ni mogoče upoštevati. Tožnica tudi ustreznih dokazov, s katerim bi izkazala bivanje v neprimernem stanovanju, svoji vlogi ni priložila. Navaja besedilo Javnega razpisa. Tožnico je upravni organ 13. 12. 2016 pozval, da vlogo dopolni v 15. dneh, kar je tožnica sicer 3. 1. 2017 storila, vendar ne z zahtevanimi dokazili. Pritožbeni organ je zavrnil pritožbo, ker tožnica vloge pred prvostopenjskim organom ni ustrezno dopolnila. Posebnost javnega razpisa je, da ne uspe vsak, ki izpolni določene pogoje, saj ne gre za pravico, ki bi bila prosilcu vnaprej zagotovljena. Gre za poseben postopek, kjer je ključnega pomena, da so vsi enako obravnavani, saj prosilci medsebojno tekmujejo. Zaradi omejenega števila stanovanj so do njih upravičeni le tisti z najvišjim številom točk. Tožnica v tožbi navaja enake razloge kot v pritožbi. Kljub jasnim navodilom iz obrazca za vlogo na Javni razpis in jasnim napotkom upravnega organa za dopolnitev vloge v pozivu na dopolnitev vloge, tožnica svoje vloge ni dopolnila z ustreznimi dokazili, pri čemer je bila opozorjena na pravne posledice, če ustreznega dokazila ne bo predložila. Pravočasnost ni sama sebi namen, temveč je, kadar gre za javni razpis, bistvenega pomena za izdelavo prednostne liste upravičencev. Točkovalni zapisnik z dne 9. 5. 2017, ki ga je tožnica predložila s pritožbo, predstavlja pritožbeno novoto in ga ni mogoče upoštevati. Toženka poudarja posebno naravo javnega razpisa in strogosti pri upoštevanju obličnosti dokazil in rokov za njihovo predložitev. Razloge, zaradi katerih posamezni prosilec ni uspel predložiti ustreznega dokazila, je treba zato presojati restriktivno in morajo biti upravičeni, prepričljivi in preverljivi. V postopku javnih razpisov je namreč ključnega pomena enakopravnost subjektov, ki kandidirajo na razpis. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

8. Tožba ni utemeljena.

9. Po mnenju sodišča je izpodbijana odločba pravila in zakonita. Sodišče se z razlogi prvostopenjskega in pritožbenega organa strinja in sledi njuni obrazložitvi (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), glede tožbenih navedb pa dodaja:

10. V obravnavani zadevi je med strankama sporno, ali tožnica izpolnjuje pogoje in merila, določena z Javnim razpisom, konkretno v točkovalnih kategorijah 2. Kvaliteta bivanja in 7. Zdravstvene razmere. Organ prve stopnje tožnici ni priznal točk pod točkovalno kategorijo 2. Kvaliteta bivanja, ker tožnica tudi po pozivu za dopolnitev vloge ni predložila ustreznega listinskega dokazila, ki se zahteva po predmetnem Javnem razpisu, o čemer je bila s pozivom upravnega organa na dopolnitev vloge opozorjena, kot tudi na pravne posledice, če tega listinskega dokaza ne predložila. V zadevi pa ni sporno, da tožnica listinskega dokazila ni predložila niti v vlogi na Javni razpis niti v roku, ki ji ga je organ prve stopnje, skladno z Javnim razpisom dal za predložitev dokazila. Tožnica ni predložila Zapisnika o točkovanju stanovanja, ki pa ga je predložila šele v pritožbenem postopku. Toženka se je glede tega dokazila opredelila in sicer je tožnici pojasnila, da ni navedla upravičenih razlogov, zaradi katerih tega dokaza ni mogla predložiti že v postopku na prvi stopnji. Sodišče se z njenimi razlogi strinja. V zadevi tako ni sporno, da je bila tožnica v postopku na prvi stopnji pozvana, da predloži zahtevana dokazila glede kvalitete bivanja, skladno z Javnim razpisom in Navodilom za izpolnjevanje vloge, kjer je bilo obrazloženo, s kakšnimi dokazili se Kvaliteta bivanja dokazuje, s čimer je bila tožnica tudi po presoji sodišča nedvomno seznanjena. Zato sklicevanje tožnice na pojasnila, ki jih je dala v vlogi in na navedbe, da bi si Komisija lahko sama ogledala stanovanjske razmere tožnice, ni skladno s pravili Javnega razpisa in na drugačno odločitev ne more vplivati.

11. Tožnica je bila s pozivom upravnega organa na dopolnitev vloge na Javni razpis, ki ga je tudi prejela (kar med strankama ni sporno), obveščena, na kakšen način in do kdaj mora dopolniti svojo vlogo. Prav tako je bila poučena o posledicah, če v danem roku svoje vloge ne bo ustrezno dopolnila. Iz upravnih spisov izhaja, da je tožnica sicer svojo vlogo pravočasno dopolnila, vendar ne z ustreznimi listinskimi dokazili, kot se zahtevajo po Javnem razpisu. Neutemeljen je tožničin ugovor, da je storila vse, kar je bilo potrebno, s tem, ko navaja, da je predložila dokazila s fotografijami stanovanja, v katerem biva in izjavo, v kateri je opisala stanovanjske razmere s prošnjo, da si naj stanovanje Komisija ogleda. Razpisni pogoji, kriteriji in merila za ocenjevanje stanovanjskih in socialnih razmer prosilcev ter razpisni postopek, ki so opredeljeni v Javnem razpisu, ki je objavljen v skladu z določili SZ-1 in Pravilnikom, samega ogleda ne določajo kot možnosti za merilo za opredelitev dodatnega števila točk glede kvalitete bivanja. Po Javnem razpisu se kot dokazilo za izpolnjevanje tega kriterija morajo predložiti listinski dokazi, kot so navedeni v Javnem razpisu pod tem kriterijem. Iz podtočke 8. točke 6. 4. Javnega razpisa pa izhaja, da mora vlagatelj predložiti ustrezen zapisnik o točkovanju stanovanja. Tega pa tožnica v postopku na prvi stopnji nedvomno ni predložila.

12. Za razpisni postopek, kot je obravnavani, je potrebno upoštevati, da gre za javnopravno stvar in ne pa za odločanje o pravici tožnice. Prvostopenjski organ je v postopku ocenjeval popolnost vloge prijaviteljev na Javni razpis in odločal v skladu s pogoji Javnega razpisa. Pri postopku javnega razpisa gre za poseben postopek, kjer je ključnega pomena, da so vsi, ki so se na razpis prijavili, tudi enako obravnavani, kar poudarja tudi toženka in kar pomeni nearbitrarno uporabo prava v razmerju do vseh udeležencev.

13. Protispisne so navedbe tožnice, da je v postopku dostavila vsa zahtevana potrdila glede točkovalne kategorije 7. Zdravstvene razmere. Tudi glede tega kriterija je bila tožnica pozvana na predložitev ustreznih listinskih dokazov in sicer: potrdila osebnega zdravnika, iz katerega je razvidna diagnoza o kronični bolezni zgornjih dihal ali astmi, ob pogoju, da je v prostorih, kjer biva, prisotna delna, pretežna ali vidna vlaga, in da zdravniško potrdilo ne sme bit starejše od 30 dni. Tožnica takšnega potrdila ni predložila v roku za dopolnitev vloge. Glede tožbenih ugovorov, da potrdila lečeče zdravnice ni mogla pravočasno dostaviti, ker je bila dalj časa odsotna, pa iz upravnih spisov ne izhaja, da bi tožnica glede tega predlagala podaljšanje roka za predložitev potrdila. Potrdila, ki ga je tožnica dostavila v pritožbi, pa tudi po presoji sodišča ni mogoče upoštevati, kar je tožnici pravilno pojasnil tudi pritožbeni organ. Iz točke 7. Javnega razpisa namreč izhaja, da se pri obravnavi vloge upoštevajo razmere, ki so obstajale v času oddaje vloge in da se v dvomu šteje, da se upoštevajo razmere na zadnji dan roka za oddajo vloge (to je 28. 10. 2018). Toženka se utemeljeno sklicuje tudi na tretji odstavek 238. člena ZUP,1 po katerem lahko drugostopenjski organ upošteva le tista nova dejstva in dokaze, ki so obstajali že v času javnega razpisa, pa jih stranka upravičeno ni mogla predložiti v roku za oddajo vloge oziroma v roku za dopolnitev vloge. Tožnica pa tega v pritožbenem postopku ni izkazala.

14. Po presoji sodišča je prvostopenjski organ pri točkovanju tožničine vloge na predmetni Javni razpis pravilno upošteval vse kriterije, kot jih je bilo mogoče upoštevati v dani situaciji in je glede na predloženo dokumentacijo, ki mu je bila na voljo, določil tolikšno število točk, kot je bilo to mogoče. V predmetni zadevi je bilo dejansko stanje pravilno in popolno ugotovljeno, pravilno je bilo uporabljeno materialno pravo in tudi postopek je bil voden v skladu z zakonom.

15. Po povedanem je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

1 V pritožbi lahko navaja pritožnik nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku na prvi stopnji. Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot pritožbeni razlogi le, če so obstojali v času odločanja na prvi stopnji in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti na obravnavi.