Jedro

Tožnica je predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ker je zamudila rok za vložitev pritožbe zoper odločbo toženca, utemeljevala s svojim zdravstvenim stanjem, v kakršnem naj bi se nahajala v obdobju, ko ji je bila vročena odločba, in je za to predlagala tudi izvedbo dokazov. Te dokaze bi moral toženec izvesti, če je dvomil v obstoj opravičenih razlogov za zamudo roka. Iz tega razloga se njegova odločitev, da predlog za vrnitev v prejšnje stanje ni utemeljen, razveljavi in se zadeva vrne tožencu v ponovno odločanje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbo toženca št. ... z dne 2. 6. 2008 in sklep št. … z dne 19. 5. 2008 (I. točka izreka), z II. točko je odpravilo odločbi toženca št. ... z dne 3. 6. 2008 in št. ... z dne 22. 4. 2008 ter s III. točko izreka vrnilo tožencu zadevo v ponovno obravnavanje in odločanje ter tožencu naložilo, da je dolžan tožnici povrniti stroške sodnega postopka v znesku 293,98 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan pod izteku 15-dnevnega izpolnitvenega roka do plačila (IV. točka).

Zoper sodbo je pritožbo vložil toženec iz vseh pritožbenih razlogov. Meni, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo in določbo 104. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 80/99 s spremembami, v nadaljevanju ZUP). Tožnica ni predložila prav nobene medicinske dokumentacije, iz katere bi izhajale verjetno izkazane okoliščine za zamudo roka za pritožbo oziroma za bistveno zmanjšano prištevnost, na katero se sklicuje tožnica. Meni, da je zato upravičeno toženec štel, da tožnica v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ni izkazala okoliščin, zaradi katerih ni vložila pritožbe, za verjetne. Tudi, če je tožnica predlagala izvedbo določenih dokazov, ne pomeni, da je izkazala dejstva za verjetna. Sama izkazanost teh dejstev bi namreč morala izhajati že iz predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Tožnica k predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ni predložila ničesar, iz česar bi izhajala verjetnost okoliščin, ki jih je navajala. Ne vodi pa se dokazni postopek za ugotovitev izkazanosti verjetnosti okoliščin, temveč morajo biti okoliščine izkazane za verjetno že v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, kar je pogoj iz 104. člena ZUP. Takšen pogoj v danem primeru ni bil izpolnjen. Sklep z dne 19. 5. 2008, kot tudi odločbi z dne 3. 6. 2008 vsebujeta obrazložitev, iz katere izhajajo vzroki za odločitev in je iz teh razlogov razvidna pravilnost takšne odločitve. Meni, da je bilo v predsodnem postopku pravilno odločeno in sodišče ni imelo podlage za odpravo sklepa in odločb. Predlaga, da se pritožbi ugodi in izpodbijana sodba spremeni tako, da zavrne tožničin tožbeni zahtevek tako glede odločitve o zadevi, kot o stroških postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana sodba izdana ob bistveno razčiščenih dejstvih ter na podlagi pravilne uporabe prava. Postopkovne določbe, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso bile kršene. Sodba je obrazložena z dejanskimi in pravnimi razlogi.

Tudi po stališču pritožbenega stališča je toženec najmanj preuranjeno zavrnil predlog za vrnitev v prejšnje stanje.

Po 104. členu ZUP mora stranka v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje navesti okoliščine, zaradi katerih ni mogla pravočasno opraviti zamujenega dejanja in te okoliščine vsaj verjetno izkazati.

Tožnica je predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ker je zamudila rok za vložitev pritožbe zoper odločbo toženca št. … z dne 4. 3. 2008, utemeljevala s svojim zdravstvenim stanjem, v kakršnem naj bi se nahajala v obdobju, ko ji je bila vročena citirana odločba in predlagala izvedbo dokaza in sicer svoje zaslišanje, vpogled v medicinsko dokumentacijo ter po potrebi postavitev izvedenca medicinske stroke. Do teh navedb in okoliščin, ki jih je tožnica navajala, pa se toženec ni opredelil. O tem, ali so obstajali opravičeni razlogi, zaradi katerih je tožnica nedvomno zamudila rok za vložitev pritožbe zoper odločbo toženca z dne 4. 3. 2008, je namreč stvar presoje upravnega organa. Upravičenost se presoja po subjektivnih okoliščinah, kakšen nepredvidljiv dogodek ali stanje je preprečilo tožnici, da ni pravočasno vložila pritožbe in da za zamudo ni kriva oziroma da na razloge ni mogla vplivati. Torej ali so pri tožnici obstajali takšni opravičljivi razlogi, zaradi katerih je zamudila rok za vložitev pritožbe.

Toženec bi, kolikor je dvomil v obstoj opravičenih razlogov, najmanj moral tožnico zaslišati (to je bil tudi njen predlog) o razlogih za zamudo pritožbenega roka in katera je tista medicinska dokumentacija, ki zatrjevano stanje izkazuje oziroma se nanjo sklicuje in predlaga, da se vpogleda. Šele na podlagi izvedenih dokazov, ki jih je tožnica predlagala, bo toženec presodil, ali je potrebna izvedba še kakšnega dokaza, da bi ugotovil, ali gre za opravičljive razloge za zamudo roka za vložitev pritožbe ali ne. Glede na takšno stanje je sodišče prve stopnje utemeljeno odpravilo odločbe, navedene v izreku in naložilo tožencu, da bo še enkrat odločil o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje in o pritožbi, vloženi zoper odločbo z dne 4. 3. 2008 ter glede na odločitev o pritožbi, ustrezno odločil še o morebitnem preplačilu v zvezi z nadomestilom zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu.

Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče toženčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.