Jedro

S tožbenim zahtevkom tožeča stranka zahteva razveljavitev učinka poplačila tožene stranke na podlagi dveh medsebojnih kompenzacij. Da pobotanje samo po sebi ni izpodbojno, izhaja iz ZFPPIPP.

Iz trditvene podlage tožeče stranke izhaja, da je podlaga za kompenzacijo nadomestna izpolnitev. Za presojo, da je tožba sploh sklepčna, bi zato tožeča stranka morala izpodbijati celotno transakcijo kot enotno dejanje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Zahtevka pravdnih strank za povrnitev njunih stroškov pritožbenega postopka se zavrneta.

Obrazložitev

Uvodno pojasnilo

1. Dne 20. 12. 2010 se je pri Okrožnem sodišču v Ljubljani pod št. St 1366/2010 nad tožečo stranko začel stečajni postopek, ki je bil uveden 2. 11. 2010. V tem stečajnem postopku je tožena stranka kot upnik tožeče stranke z vlogo z dne 21. 2. 2011 prijavila svoje terjatve in ločitvene pravice v skupnem znesku 421.089,61 EUR s pripadki. Iz osnovnega seznama preizkušenih terjatev, ki je bil objavljen 21. 4. 2011, je razvidno, da je stečajna upraviteljica prerekala prijavljeno ločitveno pravico tožene stranke v višini vtoževanega zneska 39.767,51 EUR, rekoč, da sta bili medsebojni terjatvi pravdnih strank za ta znesek dne 10. 12. 2010 pobotani. Dva meseca po objavi osnovnega seznama preizkušenih terjatev (ki je delu, ki se nanaša na terjatve tožene stranke, identičen s končnim seznamom preizkušenih terjatev) pa je tožeča stranka vložila tožbo, z zahtevkom, razvidnim iz navednic naslednje točke te obrazložitve.

Kratek povzetek navedb pravdnih strank

2. Iz tožbenih navedb tožeče stranke izhaja, da je s sklenjeno kompenzacijo tožeča stranka svoje obveznosti do tožene stranke še pred začetkom stečajnega postopka poravnala z nadomestno izpolnitvijo. Ker tožnik ni mogel izvesti plačila, je zapadli dolg poravnal s prodajo blaga, kar je bilo dogovorjeno s pogodbo T-28/2010, ki sta jo pravdni stranki sklenili 9. 9. 2010. 3. Tožena stranka se je tožbenemu zahtevku upirala z navedbo, da zakon dovoljuje le izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika, ne pa izjav tožene stranke. Do pobotanja pa je prišlo pred začetkom stečajnega postopka na podlagi izjave tožene stranke.

Odločitev sodišča prve stopnje

4. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, ki se glasi: „1. Zavrne se tožbeni zahtevek tožeče stranke, da se v razmerju med pravdnima strankama razveljavi učinek poplačila tožene stranke na podlagi: medsebojne kompenzacije št. 160/2010474 z dne 10. 12. 2010 v znesku 3.976,75 EUR medsebojne kompenzacije št. 160/2010475 z dne 10. 12. 2010 v znesku 35.790,76 EUR.

2. Zavrne se tožbeni zahtevek tožeče stranke, da je tožena stranka dolžna v stečajno maso tožeče stranke plačati 49.767,51 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe do plačila.

3. Tožeča stranka mora toženi stranki povrniti 1.791,00 EUR pravdnih stroškov, v roku 15 dni in v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje plačila.“ Prvostopenjska obrazložitev

5. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek zato, ker je sledilo toženi stranki, da je do pobotanja prišlo na podlagi dveh izjav tožene stranke (z dne 8. 12. 2010 in 9. 12. 2010). Ob sklicevanju na določilo 312. člena OZ je poudarilo, da do pobotanja pride, ko se stečejo pogoji, kar pomeni, da je do pobotanja prišlo z datumom kasneje zapadle terjatve. Citiralo je 261. člen ZFPPIPP, rekoč, da je pobotanje po tem zakonu celo lažje kot po OZ.

Pritožba tožeče in odgovor tožene stranke

6. Proti tej sodbi se je tožeča stranka pravočasno pritožila. Uveljavljala je „vse pritožbene razloge“ in predlagala razveljavitev izpodbijane sodbe. Zahtevala je tudi povrnitev svojih stroškov pritožbenega postopka.

7. V odgovoru na pritožbo pa je tožena stranka predlagala zavrnitev pritožbe in povrnitev svojih stroškov pritožbenega postopka.

K odločitvi o pritožbi

8. Pritožba ni utemeljena.

9. Pritožbena navedba, "da sta se pravdni stranki 7. 4. 2010 dogovorili, da bo tožeča stranka svoje zapadle obveznosti do tožene stranke poravnala z nadomestno izpolnitvijo, to je z opravo storitev za toženo stranko" in da je s temi storitvami tožeča stranka vzpostavila terjatve do tožene stranke, je pritožbena novota. V zvezi z dogovorom z dne 7. 4. 2010 je namreč pred sodiščem prve stopnje tožeča stranka navedla le, da je tožena stranka vedela za insolventnost tožnika, kar naj bi izhajalo iz tega dogovora in iz zapisnika z dne 9. 2. 2010 (3. točka navedb, tretja stran tožbe). V zvezi z nadomestno izpolnitvijo pa je, kot rečeno, navedla le, da je tožeča stranka zapadli dolg do tožene stranke poravnala s prodajo blaga, na podlagi pogodbe T-28/2010 z dne 9. 9. 2010. Ne glede na to, da pritožbenih navedb pritožbeno sodišče pri odločanju o pritožbi ne sme upoštevati (prvi odstavek 337. člena ZPP), pritožba ni utemeljena tudi iz razlogov, pojasnjenih v naslednji točki.

10. S tožbenim zahtevkom tožeča stranka zahteva razveljavitev učinka poplačila tožene stranke na podlagi dveh medsebojnih kompenzacij. Da pobotanje samo po sebi ni izpodbojno, izhaja iz ZFPPIPP, kot ob sklicevanju na 261. člen pravilno pojasnjuje sodišče prve stopnje. Že zato tožbeni zahtevek ni utemeljen. K temu pritožbeno sodišče še dodaja, da iz trditvene podlage tožeče stranke izhaja, da je podlaga za kompenzacijo nadomestna izpolnitev. Za presojo, da je tožba sploh sklepčna, bi zato tožeča stranka morala izpodbijati celotno transakcijo kot enotno dejanje. VS RS je dne 7. 10. 1995 sprejelo pravno mnenje, po katerem poplačilo terjatve s pobotanjem ni pravno dejanje, ki je izpodbojno. Če pa je pobotanje samo drugi del transakcije (prvi del pa nadomestna storitev, na podlagi katere je bodoči stečajni dolžnik proti svojemu upniku pridobil terjatev), ki je sklenjena zato, da bi upnik bodočega stečajnega dolžnika prišel do popolnega plačila svoje terjatve, je celotna transakcija enotno dejanje – plačilo denarne obveznosti s storitvijo, torej z nadomestno izpolnitvijo. To pa je pravno dejanje, ki je izpodbojno (glej Pravna mnenja VSS 1/95, stran 16). Iz tega sledi, da je tožba nesklepčna.

11. Iz gornjih razlogov pritožba ni utemeljena. Glede na navedeno se pritožbeno sodišče z vprašanjem skladnosti 261. člena ZFPPIPP "s temeljnimi načeli stečajnega prava" ni ukvarjalo. Ker pa pritožbeno sodišče tudi v okviru uradnega preizkusa izpodbijane sodbe ni zasledilo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

K odločitvi o pritožbenih stroških

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka tožeče stranke temelji na določilu prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Odločitev o pritožbenih stroških tožene stranke pa temelji na določilu prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP. V odgovoru na pritožbo je v prvem delu tožena stranka le ponovila svoje navedbe iz pripravljalne vloge z dne 9. 3. 2012, v drugem delu pa navedbe iz odgovora na tožbo. Ker pa s ponavljanjem navedb pred sodiščem prve stopnje ni prispevala k odločitvi o pritožbi, stroške v zvezi z odgovorom na pritožbo pritožbeno sodišče ocenjuje kot nepotrebne stroške.