Jedro

Zavezanec za plačilo dajatve, ker se plačuje za uporabo stavbnega zemljišča, je neposredni uporabnik tega zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe, ki ima dejansko in pravno možnost uporabe nepremičnin.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Ministrstvo za finance, Davčna uprava Republike Slovenije, Davčni urad Maribor, Sektor za odmero, kontrolo in informiranje, Oddelek za fizične osebe (v nadaljevanju prvostopenjski organ), kot prvostopenjski organ, je zavezancu z izpodbijano odločbo odmeril nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju NUSZ) za leto 2011, v višini 80.081,23 EUR. Iz izreka izpodbijane odločbe izhaja, da se je nadomestilo odmerilo od objekta: parcele … 2347/1, v površini 2.192 m², v višini 3.789,75 EUR; parcele … 2347/2, v površini 158 m², v višini 273,17 EUR; od parcele … 2445, površine 2.451 m² v znesku 4.237,53 EUR; od parcele … 2446, v površini 2.358 m² v znesku 4.076,75 EUR; od parcele … 2448, v površini 1.795 m², v višini 3.103,38 EUR; od parcele … 2449, v površini 292 m², v znesku 1.606,15 EUR; od parcele … 2450, v površini 2.073 m², v višini 3.584,01 EUR; od parcele … 2451, v površini 1.039 m², v višini 1.796,33 EUR; od parcele … 2453, v površini 400 m², v višini 691,56 EUR; od parcele … 2454, v površini 242 m², v višini 418,39 EUR; od parcele … 2455, v površini 306 m², v višini 529,04 EUR; od parcele … 2458, v površini 6.581 m², v višini 11.377,89 EUR; od parcele … 2459, v površini 1.178 m², v višini 2.036,64 EUR; od parcele … 2461, v površini 454 m², v višini 784,92 EUR; od parcele … 2462, v površini 295 m², v višini 510,03 EUR; od parcele … 2463, v površini 344 m², v višini 594,74 EUR; od parcele … 2827/5, v površini 1.363 m², v višini 2.356,49 EUR; od parcele … 2442, v površini 10.851 m², v višini 22.070,93 EUR; od parcele … 2452, v površini 960 m², v višini 1.952,64 EUR; od parcele … 2457, v površini 1.124 m², v višini 2.286,22 EUR; od parcele … 2464/1, v površini 1.108 m², v znesku 2.253,67 EUR; od parcele … 2464/2, v površini 897 m², v višini 1.824,50 EUR; od parc. št. … 2465/2, v površini 608 m², v višini 1.236,67 EUR; od parcele … 2467, v površini 683 m², v površini 1.389,22 EUR; od parc. št. … 2468, v površini 750 m², v višini 1.525,00 EUR in od parc. št. … 2469, v površini 1.856 m², v višini 3.775,10 EUR. V izpodbijani odločbi je prvostopenjski organ določil rok plačila odmerjenega NUSZ in odločil, da se že plačane dvanajstine za leto 2011 poračunajo z odmerjenim nadomestilom po tej odločbi.

2. Odločitev temelji na določbi 58. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (v nadaljevanju ZSZ/84), po kateri se NUSZ plačuje na območju mest in naselij mestnega značaja, na območjih, ki so določena za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev, na območjih, za katere je sprejet prostorski izvedbeni načrt in na drugih območjih, ki so opremljena z vodovodnim in električnim omrežjem;. 60. členu ZSZ/84 in 218. ter 218.b členu Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1), ki opredeljuje zazidano in nezazidano stavbno zemljišče in na tej podlagi sprejetih pogojih in merilih Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (MUV št. 16/05 - v nadaljevanju Odlok), ki ga je sprejela Mestna občina Maribor ter na določbah Pravilnika za določanje obsega tlorisnih površin posameznih objektov in omrežij v Mestni občini Maribor (MUV št. 14/00). Skladno z določbo 62. člena ZSZ/84 mora nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča plačati neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe. Število točk za m² nezazidanega stavbnega zemljišča je določeno glede na vrsto dejavnosti, po tabeli iz 11. člena Odloka. Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2011 je odmerjeno na podlagi podatkov občine (ki jih je prvostopenjskemu organu posredovalo Javno podjetje za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči) in sicer na osnovi ugotovljene površine zazidanega oziroma nezazidanega stavbnega zemljišča, skupnega števila točk ugotovljenih po kriteriju iz citiranih odlokov, vrednosti točke veljavne na dan 1. 1. 2011, ki znaša 0,000565 EUR (MUV, št. 31/10) in števila mesecev odmere.

3. Ministrstvo za finance, Direktorat za sistem davčnih, carinskih in drugih javnih prihodkov, Sektor za upravni postopek na drugi stopnji s področja carinskih in davčnih zadev (v nadaljevanju drugostopenjski organ), je pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo zavrnil. Zavrnil je tudi zahtevo za povračilo stroškov postopka.

4. Tožnik vlaga tožbo zaradi absolutnih kršitev pravil postopka, ker tožena stranka svoje odločitve ni obrazložila oziroma je obrazložitev pomanjkljiva in nerazumljiva, zaradi česar odločbe ni mogoče preizkusiti. V postopku izdaje izpodbijane odločbe je prvostopenjski organ dolžan uporabljati poleg določb Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) tudi določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), kar pomeni, da morajo biti davčne odločbe razumljive in obrazložene (214. člen ZUP), stranki pa so pred izdajo odločbe zagotovljene vse pravice, ki jih ima po 146. členu ZUP. V izreku izpodbijane odločbe so navedene kratice, ki niso obrazložene, niti obrazložitev ni podana v sami obrazložitvi izpodbijane odločbe, zato so nerazumljive. Obrazložena in pojasnjena ni niti formula, na podlagi katere je tožena stranka prišla do izračuna višine nadomestila. Iz navedenih razlogov je izpodbijana odločba v nasprotju s stališčem Vrhovnega sodišča RS (214. člen ZUP) in Ustavo RS (22. in 25. člen Ustave RS).

5. Tožnik meni, da je prvostopenjski organ svojo odločitev sprejel neutemeljeno, preuranjeno, predvsem pa neobrazloženo in s tem tožniku odvzel možnost preizkusa izpodbijane odločbe. Drugostopenjski upravni organ ni odgovoril na pomemben pritožbeni ugovor, da prvostopenjski organ ni konkretno navedel in obrazložil pravnih podlag za svojo odločitev in je tudi sam zgolj navedel predpise in odloke, na katerih temelji izpodbijana odločitev in tako kršil drugi odstavek 254. člena ZUP.

6. Ker odločba nima obrazloženega dejanskega stanja, to pomeni, da le to ni bilo pravilno ugotovljeno. Tožnik poudarja, da bi morala upravna organa upoštevati, da tožnik nepremičnine, ki so predmet izpodbijane odločbe, daje v najem. Ali je to dejstvo upoštevano, samo na podlagi podatka, da je upoštevana 15% oprostitev, ni mogoče ugotoviti. Najem temelji na določbah Pogodbe o oddaji oziroma najemu nepremičnin, sklenjene med tožnikom in A.A. s.p. dne 27. 11. 2012. Izpodbijana odločba napačno ugotavlja, da tožnik nepremičnin parc. št. 2442 in 2457, obe k.o. ..., ne daje v najem oziroma, da teh nepremičnin A.A. s.p. ne uživa. Na podlagi določbe 62. člena ZSZ je dolžan nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča plačati neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe, torej imetnik razpolaganja, najemnik stanovanja ali uživalec. Iz 2.1. in 3.1. člena pogodbe izhaja, da sta predmet najemne pogodbe tudi parceli 2442, 2457 k.o. ... Namen pogodbenih strank v konkretnem primeru je bil oddaja vseh v 2. členu najemne pogodbe navedenih nepremičnin, vključno s parcelama 2442 in 2457, obe k.o. ... Gre za parceli, ki najemniku služita za dostop do ostalih nepremičnin, ki so predmet najemne pogodbe in jih najemnik prav tako kot ostale parcele uporablja ob nedeljah. Zaradi navedenega je nepravilen zaključek in odločitev v izpodbijani odločbi, da slednji nepremičnini nista predmet najemnega razmerja, in da se zato tožniku na teh dveh parcelah priznana samo 15 % olajšava. Zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja je bilo posledično napačno uporabljeno materialno pravo. Sodišču predlaga, da se izpodbijana odločba na podlagi 64. in 65. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), v izpodbijanem delu oziroma v celoti kot nezakonita odpravi in nadomesti z odločitvijo sodišča. Podrejeno sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo kot nezakonito odpravi in jo vrne toženi stranki v ponovno odločanje. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

7. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise in odgovor na tožbo, v katerem prereka navedbe tožeče stranke in vztraja pri razlogih iz obrazložitve prvostopenjske odločbe in drugostopenjske odločbe. Sodišču predlaga, da tožbo zavrne kot neutemeljeno.

K I. točki izreka:

8. Tožba ni utemeljena.

9. Po vložitvi tožbe (21. 10. 2013) je bil nad tožečo stranko, s sklepom Okrožnega sodišča v Celju št. St 1563/2014 z dne 18. 4. 2014, uveden stečajni postopek, zato je sodišče skladno z določbo 205. člena Zakona o pravdnem postopku, v zvezi s 22. členom ZUS-1, postopek s sklepom z dne 2. 6. 2014 prekinilo in stečajno upraviteljico pozvalo, naj prevzame postopek. Ker stečajna upraviteljica v roku 15 dni sodišču ni sporočila, da prevzema postopek, je sodišče štelo, na kar je bila stečajna upraviteljica v obrazložitvi sklepa opozorjena, da s sprejemom tega sklepa (dne 3. 6. 2014) prevzema postopek, ki ga bo sodišče nadaljevalo.

10. V nadaljevanju sodišče ugotavlja, da v zadevi ni sporno, da je tožeča stranka lastnica nepremičnin, sporno pa je, ali je prvostopenjski organ pri odmeri NUSZ pravilno upošteval, da je tožeča stranka z najemnico A.A. s.p., sklenila najemno pogodbo, na podlagi katere so ji bile parcele navedene v tej pogodbi oddane v najem, za namen organizacije nedeljske sejemske prireditve.

11. Sodišče se strinja z izpodbijano odločbo, s katero je bilo tožeči stranki kot zavezancu naloženo plačilo NUSZ, prav tako pa tudi z drugostopenjsko odločbo, v kateri je pritožbeni organ zelo natančno odgovoril na njene pritožbene ugovore in stališča, da bi morala biti kot zavezanka za plačilo NUSZ določena najemnica. Sodišče se na te razloge sklicuje (drugi odstavek 71. člena ZUS-1).

12. Po 62. členu ZSZ/84 je NUSZ dolžan plačati neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe (imetnik pravice razpolaganja oziroma lastnik, najemnik stanovanja oziroma poslovnega prostora, imetnik stanovanjske pravice). Iz navedene določbe izhaja, da je zavezanec za plačilo dajatve, ker se plačuje za uporabo stavbnega zemljišča, neposredni uporabnik tega zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe (če gre za zazidano stavbno zemljišče), ki ima dejansko in pravno možnost uporabe nepremičnin (tako tudi Vrhovno sodišče v zadevi X Ips 1180/2004). V obravnavani zadevi sodišče ugotavlja, da je tožeča stranka z A.A. s.p sklenila najemno pogodbo, ki je priložena listinam sodnega spisa in ki se med drugim nanaša tudi za zemljišča parc. št. 2347/2, 2445, 2446, 2448 2449, 2450, 2451, 2453, 2454, 2455, 2458, 2459, 2461, 2462, 2463, 2827/5, vsa k.o. ..., pri katerih je upoštevala oprostitev plačila NUSZ v višini 15%. Odstotek oprostitve temelji na ugotovitvi, da so bile te parcele oddane v najem za en dan v tednu, v nedeljo (2. točka najemne pogodbe). Gre za ugotovitev, ki je utemeljena z določbo 2. 2 in 2. 3 točke najemne pogodbe, zato je bila po presoji sodišča odmera NUSZ sorazmerna z dejansko uporabo spornih zemljišč, odstotek oprostitve pa podrobno pojasnjen v obrazložitvi drugostopenjske odločbe.

13. Med strankama upravnega spora pa je sporen tudi izračun NUSZ za zemljišči parc. št. 2442 in 2457, obe k.o. ... Tožeča stranka zatrjuje, da sta tudi ti zemljišči predmet najema, kot ostala v najemni pogodbi navedena zemljišča in da ju najemnica uporablja ob nedeljah, ko se izvaja dejavnost bolšjega sejma. Ker iz določbe 2.1 najemne pogodbe izhaja, da je bila z najemno pogodbo dogovorjena pravica dovoza in dohoda po parc. št. 2442 in 2457, sodišče soglaša z razlago drugostopenjskega organa, da ti zemljišči nista predmet najema in da je prvostopenjski organ s odmero in plačilom NUSZ za ti dve zemljišči pravilno v celoti obremenil tožečo stranko.

14. Sodišče kot neutemeljenega zavrača tudi tožbeni ugovor, da je izpodbijana odločba neobrazložena oziroma je njena obrazložitev pomanjkljiva in nerazumljiva, zaradi česar odločbe ni mogoče preizkusiti. Že v izreku izpodbijane odločbe so konkretizirane okoliščine, ki jih je upravni organ upošteval pri izračunu NUSZ za posamezno zemljišče, to je navedba parcele, površine, tip objekta, višina oprostitve, meseci, vrednost točke in skupni znesek NUSZ, prav tako pa je pri posameznem zemljišču navedena pravna podlaga za določitev števila točk ter obračunski parametri, ki vplivajo na izračun (območje, namen in pozidava). Gre za elemente, ki so bili uporabljeni za izračun na podlagi tabele iz 9. in 11. člena Odloka, kar je navedeno tudi v obrazložitvi.

15. Ker davčni organ odmeri NUSZ na podlagi podatkov občine (404. člen ZDavP-2), kar pomeni, da pred izdajo odločbe sam ne ugotavlja dejanskega stanja, je po presoji sodišča pravilna tudi odločitev drugostopenjskega organa, ki je v zvezi s pritožbenim očitkom nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja pritožbo posredoval v presojo Mestni občini Maribor (Javnemu podjetju za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči d.o.o.) in na tej podlagi pravilno zavrnil pritožbene ugovore. Glede na navedeno, je tudi po presoji sodišča izpodbijana odločba glede dejanskega stanja, uporabljenih elementov za izračun, vrednosti točke in pravne podlage za tak izračun konkretizirana do te mere, da v celoti omogoča preizkus pravilnosti in utemeljenosti izračunanega NUSZ.

16. Ker je sodišče glede na navedeno ugotovilo, da je bilo v zadevi na podlagi pravilne in popolne ugotovitve dejanskega stanja materialno pravo pravilno uporabljeno, je tožbo v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1, kot neutemeljeno zavrnilo.

K II. točki izreka:

17. Tožena stranka je ob vložitvi odgovora na tožbo zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka. Skladno z določbo četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže ali se postopek ustavi, zato je moralo sodišče zahtevek tožene stranke za povrnitev stroškov postopka zavrniti.