Jedro

Iz podatkov sodnega registra je razvidno, da je nasprotni udeleženec imetnik 100 % poslovnega deleža družbe T. d.o.o., za katero predlagateljica trdi, da je prav tako skupno premoženje zakoncev in torej predmet delitve. Ker podatki registra trditve predlagateljice ne potrjujejo, je v zvezi s tem šteti njeno pravico za manj verjetno in je torej v tem delu sodišče zmotno uporabilo že citirani 2. odstavek 9. člena ZNP.

Izrek

Pritožbi se deloma ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v točki 2, v delu, ki se nanaša na družbo T. d.o.o., spremeni tako, da se na pravdo, z zahtevkom na ugotovitev, da predstavlja poslovni delež družbe T. d.o.o. skupno premoženje obeh udeležencev, na katerem sta njuna deleža enaka, napoti predlagateljico K. G. V preostalem delu se pritožba zavrne kot neutemeljena in se sklep v izpodbijanem, a nespremenjenem delu, potrdi.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo nepravdni postopek in nasprotnega udeleženca T.U. napotilo na pot pravde zaradi ugotovitve, da so nepremičnine parc. št. 1804/18, 1804/19, 1804/21 in 1804/20 njegovo posebno premoženje in da je njegovo posebno premoženje tudi družba T. d.o.o. Za vložitev tožbe je sodišče nasprotnemu udeležencu določilo rok 30 dni od pravnomočnosti sklepa.

Proti navedenemu sklepu se je pravočasno pritožil na pravdo napoteni nasprotni udeleženec. Pritožbo vlaga zoper 2., 3. in 4. točko sklepa. Navaja, da bi morala biti v zvezi z nepremičninami, ki so predmet delitve, napotena na pravdo predlagateljica, saj ne more zadostiti trditveni podlagi predloga. Družba T. d.o.o. ni predmet predloga za delitev in zato nasprotni udeleženec ne more biti napoten na pot pravde. Poleg tega je sodišče spregledalo, da kapitalska družba nastane z ustanovnim vložkom in ne z delom in zato ni samo po sebi umevno, da sploh spada v skupno premoženje.

Predlagateljica na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je delno utemeljena.

Po 3. odstavku 118. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) sodišče v primeru, če med udeleženci obstoji spor o predmetu delitve oziroma o velikosti njihovih deležev, le-te napoti na pravdo po določbah 9. in 10. člena istega zakona. Po 2. odstavku 9. člena sodišče napoti na pravdo oziroma v upravni postopek praviloma tistega udeleženca, katerega pravico šteje za manj verjetno, lahko pa tudi drugega udeleženca glede na njegov interes za ureditev pravnega razmerja.

V konkretnem primeru je odločitev sodišča, ki je v zvezi z nepremičninami parc. št. 1804/18, 1804/19, 1804/21 in 1804/20, vse k.o. B., napotilo na pravdo nasprotnega udeleženca T.U., pravilna. Iz podatkov zemljiške knjige namreč izhaja, da so te nepremičnine last obeh udeležencev, in sicer vsakega do ½. Trditev (pravica) nasprotnega udeleženca, ki zatrjuje, da so te nepremičnine izključno njegova last, je zato manj verjetna, saj zemljiškoknjižni podatki izkazujejo drugačno stanje. Pritožba nasprotnega udeleženca je v tem delu zato neutemeljena.

Ker so pritožbena izvajanja o nezadostni trditveni podlagi predloga nekonkretizirana in tudi ni jasno, kaj nasprotni udeleženec s tem želi povedati, pritožbeno sodišče na to posebej ne odgovarja.

Iz podatkov spisa (glej zapisnik naroka z dne 13.11.2007, l. št. 34 in vlogo predlagateljice z dne 4.3.2008, l. št. 41) izhaja, da je predlagateljica svoj predlog za delitev razširila še na poslovni delež družbe T. d.o.o., saj je navedla, da sodi v skupno premoženje udeležencev tudi 100% delež te družbe. Drugačna pritožbena trditev nasprotnega udeleženca se tako izkaže za neutemeljeno.

Iz podatkov sodnega registra je razvidno, da je nasprotni udeleženec imetnik 100 % poslovnega deleža družbe T. d.o.o., za katero predlagateljica trdi, da je prav tako skupno premoženje zakoncev in torej predmet delitve. Ker podatki registra trditve predlagateljice ne potrjujejo, je v zvezi s tem šteti njeno pravico za manj verjetno in je v tem delu sodišče zmotno uporabilo že citirani 2. odstavek 9. člena ZNP. Pritožbeno sodišče je v tem delu pritožbi delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v točki 2 spremenilo tako, da je v zvezi s poslovnim deležem družbe T. d.o.o. na pravdo zaradi ugotovitve, da poslovni delež te družbe predstavlja skupno premoženje z enakimi deleži obeh udeležencev, napotilo predlagateljico.

Pritožnik je vložil pritožbo tudi zoper točki 3 in 4 izpodbijanega sklepa, vendar pa le-te v tem delu ni konkretiziral, zato je pritožbeno sodišče sklep preizkusilo po uradni dolžnosti v obsegu 2. odstavka 350. člena v zvezi s 37. členom ZNP. Ob takšnem preizkusu ugotavlja, da sodišče ni zagrešilo nobenih kršitev, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, prav tako pa je pravilno uporabilo materialno pravo.

Sodišče rok za vložitev tožbe določi po lastni presoji, upoštevajoč pri tem 10. člen ZNP.

Pravilna je tudi odločitev pod točko 4 sklepa, saj že citirani člen določa, da se nepravdni postopek v primeru, če udeleženec, ki ga je sodišče napotilo na pravdo, v določenem roku pravdo tudi sproži, nadaljuje, ko se pravnomočno konča postopek pred sodiščem ali drugim pristojnim organom. V primeru, da tega ne stori, pa sodišče odloči v zadevi ne glede na zahtevke, glede katerih je udeležence napotilo na pravdo oziroma upravni postopek. Odločitev pod točko 4 je skladna s to določbo in zato pravilna.

Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče pritožbo (razen v zgoraj navedenem obsegu) zavrnilo kot neutemeljeno in v nespremenjenem, vendar izpodbijanem delu, potrdilo sklep sodišča prve stopnje.