UPRS Sodba in sklep I U 288/2025-7

Jedro

Narava sodnega postopka v upravnem sporu, kot je obravnavani, je ta, da sodišče v tem sodnem postopku ne ugotavlja, kaj se je v resnici zgodilo ob incidentih dne ... 2024 na Srednji šoli ... med 4 šolsko uro in neposredno po njej, ampak sodišče v tem sodnem postopku presoja le to, ali izpodbijani akt tožene stranke prestane sodni preizkus zakonitosti, ali ga ne prestane.

Izpodbijani akt je očitno nezakonit iz procesnih razlogov in sicer v tem smislu, da tudi ne bi bilo mogoče presoditi njegove materialno-pravne pravilnosti.

Pri izrekanju najhujših vzgojnih ukrepov se ne smejo kazati dvomi oziroma pomisleki o morebitni rasni diskriminaciji.

Natančna ugotovitev dejanskega stanja, natančna dokazna ocena in obrazložitev odločbe, ki ustrezno obravnava vse ključne pritožbene ugovore in argumente prizadete stranke, je najbolj temeljni pogoj (conditio sine qua non) za to, da se odstrani vsakršen pomislek o morebitni nenamerni diskriminaciji na podlagi rase ali etnične oziroma narodnostne pripadnosti.

Izrek

I.Tožbi se ugodi in se sklep Sveta zavoda Srednje šole ... št. 900-2/2021/23 z dne 14. 1. 2025 odpravi in se zadeva vrne Svetu zavoda Srednje šole ... v ponovni postopek.

II.Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže.

III.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1.S prvostopenjsko odločbo je ravnateljica Srednje šole ... na podlagi drugega odstavka 7. člena Pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah (Uradni list RS, št. 30/2018, 70/19; v nadaljevanju: Pravilnik) in 32. ter 38. člena Šolskih pravil Srednje šole ... v zvezi s 56.a členom Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 79/06, 68/17,46/19, 95/23 - ZIUOPZP, 53/24; v nadaljevanju: ZPSI-1), v postopku vzgojnega ukrepanja po uradni dolžnosti zoper dijaka ... letnika Srednje šole ... A. A., rojenega ..., odločila, da se dijaka do konca šolskega leta 2024/2025 izključi iz šole zaradi kršitve iz prve alineje prvega odstavka 56.a člena ZPSI-1.

2.V obrazložitvi prvostopenjskega akta se ravnateljica sklicuje na določbo drugega odstavka 7. člena Pravilnika, po katerem je za uvedbo in vodenje postopka vzgojnega ukrepanja ter izrek vzgojnega ukrepa za kršitve, za katere se lahko izreče izključitev iz šole, pristojen ravnatelj, za kršitve, določene s Pravilnikom, pa razrednik. Po določbi četrtega odstavka 7. člena Pravilnika ima v postopku ugotavljanja kršitve dijak pravico do zagovora, pri katerem sodelujejo starši.

3.Po določbi šestega odstavka 7. člena Pravilnika se pri izbiri ukrepa upoštevajo teža kršitve, odgovornost dijaka za kršitev, osebnostna zrelost dijaka, nagibi, zaradi katerih je storil dejanje, okoliščine, v katerih je bilo dejanje storjeno, druge okoliščine, pomembne za ukrepanje in možne posledice ukrepanja. Po 32. členu Šolskih pravil se dijaka zaradi najtežjih kršitev lahko izključi iz šole.

4.Iz zapisnika z dne ... 2024, evidenčna št. 6001-1/2024/1 izhaja, da je dne ... 2024 med 4. šolsko uro na hodniku prišlo do srečanja ravnateljice s tremi dijaki razreda ..., ki niso bili pri pouku. Dijak je pojasnil, da jih je učiteljica angleščine poslala iz razreda zaradi motenja pouka z glasnim predvajanjem glasbe. Ob tem je navedel, da naj bi učiteljica izrekla žaljive besede: "..." Zaradi razjasnitve dogodka je bil opravljen pogovor ravnateljice z dijaki in izveden obisk razreda, kjer se je poskušalo vzpostaviti dialog o šolskih pravilih in pomenu spoštovanja. V tem času je dijak pokazal agresivno vedenje, saj je poskušal vreči stol proti učiteljici. Dejanje je bilo preprečeno s pravočasnim posredovanjem ravnateljice. Učiteljica je pojasnila, da je bil dijak opozorjen zaradi motenja pouka in da so okoliščine privedle do neprimernega odziva z njene strani. Po posredovanju se je učiteljica opravičila dijaku pred razredom, vendar opravičilo s strani dijakov ni bilo sprejeto. Zaradi zaostrene situacije je bilo odrejeno, da učiteljica zapusti razred, ravnateljica pa je nadaljevala pogovor z dijaki o posledicah neprimernega vedenja in pomenu spoštovanja šolskih pravil.

5.Iz zapisnika z dne ... 2024, evidenčna št.: 6001-1/2024/2 izhaja, da je dne ... 2024 ob 12.10. uri učitelj B. B. vstopil v učilnico, kjer je potekal pogovor z dijaki razreda ... Učitelj je pojasnil, da je prišel po dijake, saj se je pričela njegova učna ura, vendar jih v svoji učilnici ni našel. Ko je vstopil in vljudno vprašal, kaj se dogaja, so dijaki ostali tiho, nato pa se je oglasil eden izmed dijakov z vprašanjem: "Kdo si pa ti?" Učitelj je pristopil k dijaku in umirjeno pojasnil, da je njihov učitelj ter da pričakuje spoštovanje. Dijak A. A. ga je nato odrinil. Zaradi incidenta je bilo nemudoma posredovano, vpletene so ločili, učitelja pospremili iz razreda, dijaka pa zadržali v učilnici. Zaradi zaskrbljenosti za varnost vseh vpletenih in negotovosti glede umiritve situacije so bili obveščeni pristojni organi, vključno s policijo, ki je izvedla uradne razgovore. Po dogodku je bil opravljen pogovor ravnateljice z učiteljem, ki je potrdil potek dogodkov in pojasnil, da je bil fizični stik sprožen s strani dijaka.

6.Iz zapisnika z dne ... 2024, evidenčna št. 6001-1/2024/3 izhaja, da je ravnateljica opravila razgovor z dijakom v zvezi z dogodkom, ki se je zgodil ... 2024 pri pouku angleščine. Dijak je pojasnil, da se je med uro predvajala glasba, za kar naj bi učiteljica obtožila njega. Ker nered ni prenehal, je učiteljica razredu napovedala, da bodo vsi dijaki dobili neopravičeno uro. Po tem so dijak in še dva sošolca zapustili razred, ostali dijaki pa so ostali pri pouku. Ob njihovem odhodu naj bi učiteljica izrekla besede: "...". Dijak je priznal, da njegovo ravnanje ni bilo pravilno. Zaradi incidenta mu je bila izrečena ustna prepoved prisotnosti pri pouku, do konca dneva pa izdan sklep o prepovedi prisotnosti pri pouku do konca vzgojnega postopka, kar potrjuje Sklep o prepovedi prisotnosti pri pouku z dne ... 2024, številka dokumenta: 6001-1/2024/4.

7.Iz zapisnika zagovora učitelja B. B. (v nadaljevanju: učitelj) z ravnateljico z dne ... 2024, evidenčna številka: 6001-1/2024/9 izhaja, da je učitelj podal izjavo v zvezi z dogodkom z dne ... 2024. Med poukom v učilnici strojništva (...) je okoli 11.40. ure zaslišal glasno ropotanje iz zgornje učilnice, ki je bilo podobno prevrnitvi stola ali mize. Po zaključku ure je učitelj nadaljeval pouk matematike v učilnici ... Ob 12.10. uri dijaki razreda ... še niso bili prisotni pri pouku, zato je odšel preverit razlog njihove odsotnosti. Vstopil je v učilnico ..., kjer je potekala razprava z ravnateljico o uporabi telefona pri prejšnji uri. Med pogovorom ga je dijak začel nagovarjati z glasnim vprašanjem: "Kdo si ti in kaj si ti, da boš ti meni govoril, kaj bom jaz delal?" Učitelj je pojasnil, da je njegov profesor matematike. Dijak je vprašanje ponovil s povzdignjenim glasom. Ko je učitelj zahteval, da dijak zapusti razred, dijak tega ni želel storiti. Nato je dijak učitelja odrinil z obema rokama, zaradi česar se je učitelj opotekel. Učitelj je pripomnil: "Tako to ne bo šlo," nakar so dijaki ... posredovali ter učitelja ločili od dijaka in ga pospremili iz učilnice. Učitelj je ob izhodu zahteval, da se pokliče policijo, kar je bilo takoj izvedeno. Dijaki so učitelja zadržali v učilnici ..., da bi preprečili nadaljnje konflikte, dokler ni prispela policija. Po prihodu policije je učitelj podal svojo izjavo o dogodku.

8.Iz listinske dokumentacije "seznanitev in poziv-starši" z dne ... 2024, evidenčna številka: 601/2024/8 izhaja, da sta bila oba starša dijaka seznanjena, da je njun otrok v dveh ločenih incidentih izkazal verbalno in fizično nasilno vedenje do učiteljice in učitelja. Pri uri angleščine je bil verbalno nasilen do učiteljice in je dvakrat poskušal vanjo vreči stol, kar so preprečili pravočasni ukrepi. V času odmora in med uro matematike je bil dijak verbalno nasilen tudi do učitelja ter ga je fizično odrinil. Oba incidenta predstavljata resno kršitev šolskih pravil z elementi ogrožanja življenja in zdravja zaposlenih. Šola je skladno s 56.a členom ZPSI-1 začela postopek vzgojnega ukrep, pri čemer je dijak imel do zaključka postopka prepoved prisotnosti pri pouku zaradi zagotavljanja varnosti in nemotenega poteka pouka. Starša sta bila obveščena, da imata pravico sodelovati v postopku, posredovati izjavo o vseh okoliščinah ter sodelovati na razgovoru z ravnateljico.

9.Iz listinske dokumentacije "seznanitev in poziv-A. A." z dne ... 2024, evidenčna številka: 601-1/2024/7 izhaja, da je bil dijak seznanjen, da je pri uri angleščine verbalno napadel učiteljico in dvakrat nameraval vreči stol vanjo, kar je bilo preprečeno z ukrepanjem ravnateljice in sošolcev. Prav tako je bil med odmorom in uro matematike verbalno nasilen do učitelja in ga fizično odrinil. Oba incidenta predstavljata resno kršitev šolskih pravil, saj vključujeta elemente ogrožanja življenja in zdravja zaposlenih na šoli. Dijak je bil obveščen, da ima pravico podati izjavo o vseh okoliščinah in dejstvih, pomembnih za odločitev, pri čemer lahko v postopku na njegovo željo sodeluje strokovni delavec šole ali druga polnoletna oseba, ki ji zaupa. Prav tako imajo pravico sodelovati v postopku njegovi starši. V primeru, da dijak ali starši ne sodelujejo ali jih ni mogoče doseči, se postopek nadaljuje brez njihove udeležbe, pri čemer bo šola upoštevala vse razpoložljive informacije in dokaze. Dijaku je bilo naloženo, da svojo izjavo poda pisno na naslov šole ali ustno na dogovorjenem razgovoru z ravnateljico najkasneje v roku (npr. 8 dni od vročitve tega dopisa). Za dodatne informacije ali pojasnila so dijaku na voljo šolski strokovni delavci.

10.Nadalje je v prvostopenjski odločbi navedeno, da iz listinske dokumentacije z dne ... 2024, št.: 6001-1/2024/13 izhaja, da je dijak ... 2024 med incidentom pokazal nasilno vedenje, ko je prijel stol in grozil, da ga bo vrgel v učiteljico. Posredovanje sošolca, ki se je postavil med dijaka in učiteljico, je preprečilo morebitno poškodbo. Dijak je nato stol vrgel na tla. Učiteljica je v odziv na dogodek nameravala poklicati policijo, vendar jo je ravnateljica pozvala, naj se situacija poskuša najprej umiriti. Dijak se je ponovno razjezil in še enkrat prijel za stol, vendar so njegovi sošolci preprečili, da bi storil kakršno koli nasilno dejanje. Ravnateljica je nato dijaka pozvala, naj zapusti učilnico, česar ni želel storiti. Zaradi napete situacije je ravnateljica učiteljico prosila, da zapusti prostor. Učiteljica je vzela svoje osebne stvari in z ravnateljico odšla v sosednjo učilnico, medtem ko so dijaki ostali brez nadzora. V odločbi je navedeno, da dogodek predstavlja resno kršitev šolskih pravil, ki vključuje grožnjo z nasiljem in onemogočanje vzdrževanja šolskega reda.

11.Iz pisnega mnenja razrednika z dne ... 2024, evidenčna številka: 6001-1/2024/11 izhaja, da je dijak v zadnjem obdobju izkazoval vedenje, ki je v nasprotju s šolskimi pravili in normami. Redno je zamujal na pouk, ni kazal interesa za izobraževanje ter ni sodeloval pri pouku ali upošteval navodil učiteljev. Dijak ni nosil potrebnih pripomočkov, med poukom je motil učitelje in sošolce, zavajal fokus učnih ur s komentarji ter se redno izogibal preverjanjem znanja, saj se je v dveh mesecih udeležil le enega ocenjevanja od dvanajstih. Komunikacija dijaka z učitelji je bila neprimerna in nespoštljiva. Do sošolcev je bil pogosto netoleranten, ob nestrinjanju ali različnih mnenjih se je verbalno znašal nad njimi. Zaznane so bile tudi grožnje sošolcem. Kljub večkratnim opozorilom in izvedenim vzgojnim ukrepom ni bilo zaznati izboljšanja njegovega vedenja. Nadalje izhaja, da so bili dijaku izrečeni naslednji ukrepi: ustni opomin zaradi neprimernega vedenja, pisni opomin zaradi neopravičenih ur (izrečen ... 2024), ukor razrednika zaradi neopravičenih ur (izrečen ... 2024).

12.Kljub tem ukrepom dijak ni pokazal spremembe v vedenju, kar negativno vpliva na delovno in učno klimo v razredu ter krši pravice drugih dijakov in zaposlenih na šoli. Dijaku so bile ponujene možnosti podpore, vključno s pomočjo svetovalne službe in dodatnimi pogovori z učitelji, vendar kljub temu ni izkazal večjega sodelovanja.

13.Iz pisnega mnenja svetovalne delavke z dne ... 2024, evidenčna št.: 6001-1/2024/12, izhaja, da je dne ... 2024 na šoli prišlo do incidenta, v katerem je bil udeležen dijak. Incident je kompleksen in ima dva dela, vključeval je tudi prisotnost ravnateljice in policistov. Po prvem delu incidenta je ravnateljica poskušala dijaka odpeljati v pisarno na miren pogovor, vendar dijak njenih navodil ni upošteval. Incident se je nato še stopnjeval. Dijak je med pogovorom večkrat izrazil nezadovoljstvo, da bo on edini kaznovan, pri čemer ni pokazal sposobnosti, da bi razumel situacijo z druge perspektive ali prevzel odgovornost za svoja dejanja. Dne ... 2024 je bil opravljen pogovor s starši, ravnateljico in dijakom, kjer so starši in dijak sodelovali, vendar so vztrajali, da je izključitev za njih nesprejemljiva. Ob tem so zavrnili možnost, da bi šlo za hujšo kršitev šolskih pravil. V tem obdobju je dijak prejel 27 neopravičenih ur, prav tako so učitelji večkrat poročali o njegovem motenju pouka pri različnih predmetih.

14.Iz zapisnika razgovora ravnateljice s starši in dijakom z dne ... 2024, evidenčna št. 6001-1/2024/10 izhaja, da je bil ... 2024 opravljen razgovor z dijakom in njegovimi starši glede incidenta, ki se je zgodil dne ... 2024. Ravnateljica je uvodoma predstavila namen razgovora, se dijaku in staršem opravičila za neprimerne besede učiteljice ter povzela potek incidenta. Poudarila je, da za drugi del incidenta ni opravičila, saj dijak kljub večkratnim opozorilom ni upošteval njenega poziva, da odide z njo v pisarno, kjer bi se umiril in pogovoril. Zaradi tega je prišlo do stopnjevanja dogodka, kar predstavlja hujšo kršitev šolskih pravil, ki lahko v skladu s Pravilnikom vodi do izključitve iz šole. Ravnateljica je dijaku in staršem ponudila tudi možnost izpisa iz šole. Oče dijaka je ob omembi možnosti izključitve iz šole večkrat prekinil ravnateljico ter izrazil nasprotovanje, pri čemer je poudaril, da bo o dogodku obvestil župana in novinarje. Mati dijaka je v odzivu na drugi del incidenta izpostavila učiteljevo ravnanje, nakar ji je ravnateljica pojasnila, da je policija opravila razgovore in pripravila zapisnik, ki ga lahko pridobijo na policijski postaji. Oče je prav tako poudarjal potrebo po tem, da dijak dobi še eno priložnost in izrazil pričakovanje, da šola upošteva to možnost. Ravnateljica je dijaku in staršem poskušala razložiti dogodek z več vidikov, vključno z vidikom zagotavljanja varnosti vseh dijakov in zaposlenih na šoli. Pojasnila je tudi potek vzgojnega postopka ter izpostavila, da je treba spoštovati pravila šole. Dijak se je opravičil za svoja dejanja, vendar je ves čas vztrajal, da so bila ta posledica neprimernega ravnanja učiteljice in učitelja. Ravnateljica je dijaka opozorila na primernost načina in vsebine govora med razgovorom. Oče je večkrat ponovil, da izključitev iz šole zanje ni sprejemljiva in da pričakuje, da dijaku omogočijo še eno priložnost. Prav tako je poudaril, da se mora dogodek zaključiti z medsebojnim opravičilom in nadaljevanjem šolanja. Ravnateljica je dijaku pojasnila, da mora v času prepovedi prisotnosti pri pouku sam poskrbeti za zapiske in predelavo snovi doma. V povzemanju tega razgovora je v prvostopenjski odločbi še navedeno, da so bili starši in dijak obveščeni, da bodo o končni odločitvi glede kazni obveščeni pisno.

15.Iz mnenja razredne skupnosti, ki je bilo ravnateljici posredovano dne ... 2024, izhaja, da se dijaki ne strinjajo z izjavo profesorice kot tudi ne z ravnanjem dijaka. Iz mnenja učiteljskega zbora o izključitvi dijaka z dne ... 2024, št. 6001-1/2024/16 izhaja, da je ravnateljica podala predlog o izključitvi dijaka. Komisija v tričlanski sestavi je izvedla tajno glasovanje o izključitvi dijaka iz šole na podlagi 38. člena Šolskih pravil Srednje šole ... Od 32 strokovnih delavcev, ki sestavljajo učiteljski zbor, jih je za izključitev glasovalo 23. Iz navedenega izhaja, da je učiteljski zbor podal pozitivno mnenje o izključitvi dijaka z absolutno večino.

16.V prvostopenjski odločbi ravnateljica pravi, da je pri odločanju o izključitvi dijaka upoštevala vse relevantne pravne podlage, presojala vsak dokaz posebej in vse dokaze v njihovi medsebojni povezavi, pri čemer je upoštevala okoliščine dogodkov, težo in naravo kršitev ter posledice, ki jih ima takšno ravnanje za varnost, učni proces in delovno klimo v šoli. Navaja, da je dijak dne ... 2024 v dveh incidentih izkazal verbalno in fizično nasilje, ki vključujeta grožnjo z ogrožanjem varnosti učiteljev in sošolcev. Pri uri angleščine je dvakrat prijel stol z namenom, da ga vrže v učiteljico, ter s tem neposredno ogrozil njeno varnost. Dogodek je stopnjeval z zavrnitvijo navodil ravnateljice, da zapusti razred in se umiri v pisarni, kar je povzročilo nadaljnje stopnjevanje dogodka in resno motnjo v učnem procesu. Med drugim incidentom, pri učitelju matematike, je bil dijak verbalno nasilen in je učitelja fizično odrinil. Oba incidenta predstavljata najtežjo kršitev šolskih pravil, opredeljeno v 32. členu Šolskih pravil in v prvem odstavku 56.a člena ZPSI-1, ki omogoča izključitev iz šole zaradi ogrožanja življenja ali zdravja drugih.

17.Učiteljica, ki je bila tarča dijakovega fizičnega nasilja med poukom angleščine, je zaradi incidenta od dne dogodka dalje v bolniškem staležu. Ta okoliščina dodatno potrjuje resnost incidenta in kaže na neposredne negativne posledice dijakovega ravnanja na zdravje in dobrobit zaposlenih. Dijak je bil predhodno večkrat opozorjen na svoje neprimerno vedenje, vključno z ustnim in pisnim opominom ter ukorom razrednika. Kljub tem ukrepom in ponujeni podpori, kot so pogovori s svetovalno službo in učitelji, dijak ni pokazal izboljšanja vedenja ali pripravljenosti na sodelovanje. Njegovo ravnanje je bilo že pred incidentom moteče za učni proces in razredno klimo.

18.Čeprav se je dijak opravičil za svoja dejanja, njegovo opravičilo ne odtehta resnosti in posledic incidentov. V postopku ni izjavil, da se bo v bodoče vzdržal tozadevnih ravnanj in drugih kršitev šolskih pravil, izkazal je pomanjkanje sposobnosti prevzemanja odgovornosti za svoja dejanja, ki jih je opravičeval kot posledico ravnanj učiteljev. Prošnja staršev, da se izključitev ne izvede, je bila prav tako skrbno pretehtana, vendar ne odpravlja dejstva, da dijakova dejanja predstavljajo resno grožnjo varnosti v šoli in posegajo v pravice drugih dijakov in zaposlenih. Ravnateljica je na podlagi skrbne presoje ugotovila tudi, da se dijakove kršitve stopnjujejo v smeri vedno težjih kršitev in da predhodni milejši vzgojni ukrepi nanj niso učinkovali. Zaradi navedenega ne gre pričakovati, da bi se dijak v bodoče vzdržal najtežjih kršitev. Ravnatelj mora zagotoviti varno in spodbudno učno okolje za vse dijake in zaposlene. Če bi dijak ostal na šoli kljub tako resnim kršitvam, bi to ogrozilo varnost šolskega okolja in poslalo neprimeren signal drugim dijakom, da takšno vedenje ne bo imelo resnih posledic. To bi lahko spodkopalo disciplino in spoštovanje šolskih pravil.

19.Čeprav je v prvotnem dogodku mogoče ugotoviti, da je učiteljica uporabila neprimerne besede, kar bi lahko povzročilo nelagodje pri dijaku, je bilo njegovo agresivno ravnanje nesorazmerno in neopravičljivo. Dijak je imel možnost ustrezno prijaviti domnevno neprimerno ravnanje učiteljice vodstvu šole ali uporabiti druge predvidene poti za reševanje nesoglasij. Namesto tega se je odločil za agresiven odziv, ki je v nasprotju s šolskimi pravili. V skladu z načelom doslednosti in zagotavljanjem varnega šolskega okolja za vse udeležence ravnateljica ugotavlja, da tovrstno vedenje ni sprejemljivo in terja ustrezne ukrepe. Dijakovo ravnanje, ki vključuje tako verbalno kot fizično agresijo, predstavlja resno in večkratno kršitev šolskega reda. Oba incidenta kažeta na vzorec vedenja, ki je v nasprotju z vrednotami in pravili šole, ter ogroža varnost in dostojanstvo drugih udeležencev. Pomembno je tudi izpostaviti, da je dijak, star več kot 14 let, že pravno odgovoren za svoja dejanja, kar pomeni, da se od njega pričakuje višja stopnja zrelosti in odgovornosti pri ravnanju v šolskem prostoru in širše.

20.Odločitev o izključitvi dijaka temelji na prvi alineji prvega odstavka 56.a člena ZPSI-1 in 32. členu Šolskih pravil, ki izrecno določata, da se dijaka lahko izključi iz šole zaradi ogrožanja življenja ali zdravja drugih. Poleg tega je bila odločitev sprejeta skladno s postopki, določenimi v 38. členu Šolskih pravil ob predhodnem mnenju učiteljskega zbora, ki je soglasno podprl predlog izključitve. Kljub opravičilu dijaka in prošnji staršev, da se izključitev ne izvede, so teža in narava kršitev, prejšnje opozorilo in vzgojni ukrepi brez učinka, neposredne posledice za zdravje učiteljice ter potreba po zagotavljanju varnega in urejenega šolskega okolja odločilni razlogi za izključitev dijaka iz šole.

21.V pritožbi zoper prvostopenjski akt tožeča stranka pravi, da gre v tem primeru za dijaka romske narodnosti, ki je bil s strani profesorice etiketiran glede na svoje narodnostno poreklo z besedami "...", pri čemer je beseda "..." za ... že sama po sebi žaljiva in predstavlja ponižanje. Dejstvo je, da je bilo ravnanje profesorice protipravno in je pri mladostniku res povzročilo burno reakcijo. Odločba navaja, da bi dijak moral ravnati drugače, se obrniti na ravnateljico šole, ne pa burno reagirati, kot je, kar je bilo nedvomno neprimerno in nedopustno. Vendar pa je po mnenju dijaka potrebno nastalo situacijo obravnavati širše. Nedvomno je bila dijakova reakcija burna, kar je pripisati tudi mladostni impulzivnosti, na dragi strani pa je potrebno upoštevati, da je šlo za reakcijo dijaka na predhodno žalitev profesorice na narodnostni osnovi in to pred celim razredom. Dijak se je počutil ponižanega in ni bil sposoben reagirati s trezno glavo, očitno tudi profesorica ne, pri čemer bi, glede na njen položaj in njeno starost, bilo to bolj razumno pričakovati. Dijak je bil najprej prizadet, ker on osebno ni predvajal glasbe v razredu, je pa bil kolektivno zato okrivljen, nato poslan iz razreda pod grožnjo neupravičene ure in nazadnje še ponižan na narodnostni osnovi. Iz odločbe ne izhaja, kakšna je bila razdalja med dijakom in profesorico, kako je dogajanje potekalo v objektivnem smislu. Navedba odločbe, da je profesorica od incidenta dalje v bolniškem staležu in da ta okoliščina dodatno potrjuje resnost incidenta, ter da kaže na negativne posledice dijakovega ravnanja na zdravje in dobrobit zaposlenih, ne upošteva okoliščine, da je profesorica lahko na bolniškem staležu tudi v posledici lastnega nesprejemljivega ravnanja, ki prav tako lahko povzroči emocionalno stisko. Odločba blaži ravnanje profesorice, češ, da gre za neprimerne besede, ki bi lahko povzročile nelagodje pri dijaku, pri čemer je povsem evidentno, da so obravnavane besede pri dijaku povzročile občutek osebnega razvrednotenja in ponižanja, besede ne, da so neprimerne, ampak predstavljajo najmanj kaznivo dejanje razžalitve. Tudi ravnanje profesorice je bilo nesorazmerno in neopravičljivo, pri čemer se od ravnanja profesorja pričakuje višja stopnja razumnosti in obvladanosti kot od povprečnega dijaka. Do incidenta s profesorjem matematike je prišlo, ko je le-ta vstopil v razred in se začel približevati dijaku, pomikala sta se proti zidu in ko je bil dijak s hrbtom pri zidu, je res odrinil profesorja. V danem primeru je prišlo do izjemno neposrečenega sosledja dogodkov. Dijak je prepoznal nepravilnost svojega obnašanja in zaprosil za sprejetje opravičila. Dijak je sicer eden redkih dijakov ... narodnosti, ki ima zaključeno osnovno šolo, ki nadaljuje šolanje, resda obstajajo določeni problemi s socializacijo, upoštevati pa je potrebno tudi, da si dijak resnično želi nadaljevati šolanje, da bi dijak nadaljeval šolanje, želijo tudi njegovi starši. Glede navedb o neupravičenih urah dijaka je potrebno izpostaviti, da se neupravičene ure pišejo tudi zaradi manjših, nekajminutnih zamud. Zamude seveda niso zaželene, pa vendar je po mnenju pritožnika včasih le potreben razumen pristop s strani vseh akterjev. V danem primeru bi bil dijaku lahko izrečen tudi blažji ukrep. Dijak bi šolanje rad nadaljeval, prepoznal je nepravilnost svoje reakcije, zaprosil je za sprejem opravičila.

21.V pritožbi zoper prvostopenjski akt tožeča stranka pravi, da gre v tem primeru za dijaka romske narodnosti, ki je bil s strani profesorice etiketiran glede na svoje narodnostno poreklo z besedami "...", pri čemer je beseda "..." za ... že sama po sebi žaljiva in predstavlja ponižanje. Dejstvo je, da je bilo ravnanje profesorice protipravno in je pri mladostniku res povzročilo burno reakcijo. Odločba navaja, da bi dijak moral ravnati drugače, se obrniti na ravnateljico šole, ne pa burno reagirati, kot je, kar je bilo nedvomno neprimerno in nedopustno. Vendar pa je po mnenju dijaka potrebno nastalo situacijo obravnavati širše. Nedvomno je bila dijakova reakcija burna, kar je pripisati tudi mladostni impulzivnosti, na dragi strani pa je potrebno upoštevati, da je šlo za reakcijo dijaka na predhodno žalitev profesorice na narodnostni osnovi in to pred celim razredom. Dijak se je počutil ponižanega in ni bil sposoben reagirati s trezno glavo, očitno tudi profesorica ne, pri čemer bi, glede na njen položaj in njeno starost, bilo to bolj razumno pričakovati. Dijak je bil najprej prizadet, ker on osebno ni predvajal glasbe v razredu, je pa bil kolektivno zato okrivljen, nato poslan iz razreda pod grožnjo neupravičene ure in nazadnje še ponižan na narodnostni osnovi. Iz odločbe ne izhaja, kakšna je bila razdalja med dijakom in profesorico, kako je dogajanje potekalo v objektivnem smislu. Navedba odločbe, da je profesorica od incidenta dalje v bolniškem staležu in da ta okoliščina dodatno potrjuje resnost incidenta, ter da kaže na negativne posledice dijakovega ravnanja na zdravje in dobrobit zaposlenih, ne upošteva okoliščine, da je profesorica lahko na bolniškem staležu tudi v posledici lastnega nesprejemljivega ravnanja, ki prav tako lahko povzroči emocionalno stisko. Odločba blaži ravnanje profesorice, češ, da gre za neprimerne besede, ki bi lahko povzročile nelagodje pri dijaku, pri čemer je povsem evidentno, da so obravnavane besede pri dijaku povzročile občutek osebnega razvrednotenja in ponižanja, besede ne, da so neprimerne, ampak predstavljajo najmanj kaznivo dejanje razžalitve. Tudi ravnanje profesorice je bilo nesorazmerno in neopravičljivo, pri čemer se od ravnanja profesorja pričakuje višja stopnja razumnosti in obvladanosti kot od povprečnega dijaka. Do incidenta s profesorjem matematike je prišlo, ko je le-ta vstopil v razred in se začel približevati dijaku, pomikala sta se proti zidu in ko je bil dijak s hrbtom pri zidu, je res odrinil profesorja. V danem primeru je prišlo do izjemno neposrečenega sosledja dogodkov. Dijak je prepoznal nepravilnost svojega obnašanja in zaprosil za sprejetje opravičila. Dijak je sicer eden redkih dijakov ... narodnosti, ki ima zaključeno osnovno šolo, ki nadaljuje šolanje, resda obstajajo določeni problemi s socializacijo, upoštevati pa je potrebno tudi, da si dijak resnično želi nadaljevati šolanje, da bi dijak nadaljeval šolanje, želijo tudi njegovi starši. Glede navedb o neupravičenih urah dijaka je potrebno izpostaviti, da se neupravičene ure pišejo tudi zaradi manjših, nekajminutnih zamud. Zamude seveda niso zaželene, pa vendar je po mnenju pritožnika včasih le potreben razumen pristop s strani vseh akterjev. V danem primeru bi bil dijaku lahko izrečen tudi blažji ukrep. Dijak bi šolanje rad nadaljeval, prepoznal je nepravilnost svoje reakcije, zaprosil je za sprejetje opravičila.

22.Z izpodbijanim aktom je drugostopenjski organ na podlagi določila 19. člena Sklepa o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Srednja šola ..., št. 01403-4/2023/4 z dne 17.01.2023 in sklepa članov sveta zavoda, sprejetega na 22. redni seji sveta zavoda Srednje šole ..., dne ... 2025, po predsedniku sveta zavoda izdal sklep, da se pritožba dijaka A. A. zoper odločbo, št. 6001-1/2024/17 z dne ... 2024 kot neutemeljena zavrne. V obrazložitvi sklepa je navedeno, da so člani sveta zavoda bili seznanjeni z vso dokumentacijo v zvezi z zadevo, in sicer so se vsebinsko seznanili z odločbo, 6001-1/2024/17 z dne ...2024 in pritožbo zoper odločbo, podano s strani zakonitega zastopnika - očeta mladoletnega dijaka. Preko posredovane dokumentacije so se člani sveta seznanili tudi z obrazložitvijo zavoda v zvezi s kršitvami dijaka, ki so botrovale k izdaji odločbe, 6001-1/2024/17 z dne ...2024. Prav tako so se člani sveta zavoda na sami seji seznanili tudi s pojasnili in obrazložitvijo v zvezi s kršitvami, ki jih je podal dijak oziroma njegova pooblaščenka. O pritožbi so glasovali tajno z glasovnicami, pri čemer so bile na glasovnici naslednje točke, o katerih so člani sveta zavoda glasovali: (1) pritožbi se ugodi in se razveljavi odločitev o ukrepu; (2) pritožbi se ugodi in odloči, da se postopek ukrepanja ponovi in o ukrepu ponovno odloči; (3) pritožbo se kot neutemeljeno zavrne. Za točko 1 ni glasoval nihče, za točko 2 je glasoval 1 član, za točko 3 je glasovalo 10 članov sveta zavoda. Skladno s tem je svet zavoda na 22. redni seji sveta zavoda dne ... 2025 sprejel sklep, da se pritožbo kot neutemeljeno zavrne. V pravnem pouku je bilo navedeno, da je zoper sklep sveta zavoda skladno z določili 3. odstavka 82. člena ZPSI-1 možen upravni spor.

23.V tožbi tožeča stranka pravi, da vlaga tožbo zoper sklep tožene stranke št. 900-2/2021/23, z dne ... 2025, v zvezi z odločbo ravnateljice Srednje šole ..., št. 6001-1/2024/17, z dne ... 2024, in sicer iz razloga nepravilne uporabe materialnega prava, zaradi bistvene kršitve določb postopka, zaradi nepopolnega oziroma zmotno ugotovljenega dejanskega stanja oziroma ker je bil iz ugotovljenih dejstev napravljen napačen sklep in predlaga, da naslovno sodišče tožbenemu zahtevku ugodi, sklep tožene stranke, št. 900- 2/2021/23, z dne ..., v zvezi z odločbo Srednje šole ..., št. 6001-1/2024/17, z dne ... 2024 odpravi in vrne zadevo istemu organu v ponoven postopek, vse s stroškovno posledico. Tožnik še predlaga, da sodišče na podlagi drugega odstavka 32. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) izvršitev izpodbijanega akta zadrži do pravnomočne odločbe v tem sporu, saj bi se z izvršitvijo akta tožniku prizadela težko popravljiva škoda.

24.V tožbi uveljavlja, da se tožena stranka v izpodbijanem sklepu ni opredelila do pritožbenih navedb. Iz sklepa zgolj skopo izhaja, da naj bi bili člani zavoda seznanjeni z vso dokumentacijo v zvezi z zadevo, nato naj bi skladno z določili drugega odstavka 82. člena ZPSI-1 o pritožbi tajno glasovali in izglasovali, naj se tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrne. Drugih navedb ali kakršne koli dodatne obrazložitve sklep ne vsebuje. Z vročitvijo sklepa tožene stranke je bil predmetni postopek dokončno končan in tožnik v postopku nima na voljo več rednega pravnega sredstva. Z dokončnostjo je postala odločba z dne ... 2024 tudi izvršljiva.

25.Pravi tudi, da je Srednja šola ... javni vzgojno-izobraževalni zavod, ustanovljen s sklepom Vlade Republike Slovenije. Kot takšna samostojno nastopa v pravnem prometu in izvaja javno službo na področju srednješolskega izobraževanja. Kot izvajalec javne službe uporablja Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP) subsidiarno, ko odloča o pravicah in obveznostih uporabnikov njenih storitev. Zakon v 7. točki drugega odstavka 237. člena določa, da gre za absolutno bistveno kršitev določb postopka v primeru, če se odločbe ne da preizkusiti. Odločbe se ne da preizkusiti, če le-ta ni dovolj obrazložena, saj s tem ni zagotovljena pravica iz 22. člena Ustave. Odločanje brez obrazložitve je v upravnem postopku mogoče zgolj v eksplicitno določenih primerih (enostavne upravne zadeve). Pomanjkljivo obrazložena odločba onemogoča oziroma omejuje učinkovito varstvo pravic v postopku z rednimi kot izrednimi pravnimi sredstvi v upravnem postopku, pa tudi v postopku sodnega varstva v upravnem sporu. Smisel tega jamstva je tudi v tem, da strank ne pušča v dvomu o tem, ali ni morda organ odločal kar na pamet, mimo prava in mimo zdravega razuma, skratka samovoljno (to je stvarno uresničljiv, ustavno varovan minimum obrazloženosti odločb).

26.Argumentacija, s katero je pritožbeni organ utemeljil svojo odločitev, ni logično vzdržna ter se zato odločitev prek obrazložitve ne razkriva do te mere, da se ne kaže kot posledica samovolje, saj tožnik ni seznanjen z argumenti, ki so toženko privedli do take odločitve. Ustrezna obrazložitev je pogoj za preizkus razumnosti sprejete odločitve. Toženka navede zgolj to, da naj bi člani sveta zavoda izvedli glasovanje in izglasovali, da se tožnikova pritožba kot neutemeljena zavrne, kar pa nikakor ne zadostuje zahtevi po obrazloženosti, saj iz obrazložitve ne izhaja utemeljenost izreka. Iz sklepa tožene stranke bi moralo biti razvidno, da je pri odločanju upoštevala vse bistvene navedbe tožnika in se do njih opredelila, česar pa ni videti. Toženka bi se morala opredeliti do nosilnih pravnih naziranj tožnika, ki so dovolj argumentirana, ki niso očitno neutemeljena in ki za odločitev v zadevi po razumni presoji niso neupoštevna.

27.Tožena stranka je z neobrazložitvijo svojega sklepa zagrešila absolutno bistveno kršitev določb upravnega postopka, tožniku pa so bile v postopku kršene njegove temeljne človekove pravice in svoboščine. Posledica tega je dokončnost in izvršljivost odločbe prvostopenjskega organa ter izključitev tožnika iz Srednje šole ..., s čimer je tožniku nastala občutna škoda.

28.Tožnik od izdaje izpodbijanega sklepa ni več upravičen obiskovati SŠ ..., zaradi česar izostaja od pouka, posledično ni prisoten pri obravnavi snovi, ne more pridobivati ocen in grozi mu ponavljanje razreda, v kolikor pouka še nadalje ne bo mogel obiskovati. Tožnik si želi nadaljevati in končati šolanje na SŠ ..., vsak dan izostanka od pouka mu povzroča psihične bolečine v obliki žalosti in strahu pred prihodnostjo. Tožnik predlaga, da sodišče v zadevi odloči brez glavne obravnave, saj je že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1.

29.V tožbi predlaga, da sodišče Sklep Sveta zavoda z dne ... 2025 v zvezi z odločbo Srednje šole ... z dne ... 2024 odpravi in da se zadeva vrne istemu organu v ponovno odločanje. Tožena stranka je dolžna povrniti tožniku celotne stroške tega postopka po odmeri sodišča, in sicer v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila.

30.Z odgovorom na tožbo in na zahtevo za izdajo začasne odredbe je predsednik Sveta zavoda Srednja šola ... podal tudi predlog za podaljšanje roka, da bi lahko pripravil vso potrebno dokumentacijo in da bi lahko tožbo in predlog za izdajo začasne odredbe ustrezno proučil in podal temeljit odgovor. Predlog za podaljšanje roka utemeljuje s tem, da je bil dne ... 2025 ob 12:21 po elektronski pošti na naslov "..." posredovan poziv in tožba. V tednu od ... 2025 do ... 2025 so bile šolske počitnice, pri čemer oseba, ki je zadolžena za sprejemanje elektronske pošte in ima dostop do nje, ni bili prisotna na delovnem mestu in elektronskega sporočila niso prejeli tega dne. Z začetkom pouka v tem tednu je šola prejela elektronsko pošto (dne ... 2025) in istega dne tudi fizično pošto. Predsednik sveta zavoda, ki je pristojen za sprejem pošte, naslovljen na svet zavoda, je bil s pisanjem seznanjen šele dne ... 2025. S tem utemeljuje prošnjo za podaljšanje roka.

31.V nadaljevanju tožena stranka podaja najprej odgovor na predlog za izdajo začasne odredbe. Pravi, da tožeča stranka nikjer v tožbi niti z dokazi ne podkrepi trditve o nevarnosti težko popravljive škode zaradi izpodbijanega akta. V konkretnem primeru so zaradi dijakovega ravnanja lahko ogroženi ostali dijaki in zaposleni, kar pomeni, da bi z ugoditvijo predloga za začasno odredbo lahko bile prizadete koristi in varnost ostalih udeležencev na šoli. Dijakovo ravnanje namreč vključuje tako verbalno kot fizično agresijo, predstavlja resno in večkratno kršitev šolskega reda. Oba incidenta kažeta na vzorec vedenja, ki je v nasprotju z vrednotami in pravili šole, ter ogroža varnost in dostojanstvo drugih udeležencev. Dijak je star več kot 14 let in je že pravno odgovoren za svoja dejanja, kar pomeni, da se od njega pričakuje višja stopnja zrelosti in odgovornosti pri ravnanju v šolskem prostoru in širše. Dijaka se je izključilo iz šole zaradi ogrožanja življenja ali zdravja drugih. Poleg tega je bila odločitev sprejeta skladno s postopki, določenimi v 38. členu Šolskih pravil ob predhodnem mnenju učiteljskega zbora, ki je soglasno podprl predlog izključitve. Za ugoditev predloga za izdajo začasne odredbe bi namreč morala biti izkazana takšna škodo, ki je resna in tožniku neposredno preti, odvrniti pa bi jo bilo mogoče le z zadržanjem izvršitve akta ali z začasno ureditvijo stanja glede na sporno pravno razmerje. Tožnik v konkretnem primeru ni določno navedel škode, ki mu grozi z izvršitvijo odločbe niti ni opredelil njene teže in narave, prav tako ni utemeljil okoliščin, zakaj je taka škoda v njegovem primeru (individualno) težko popravljiva ali celo nepopravljiva.

32.V nadaljevanju odgovora pa tožena stranka podaja odgovor na tožbo in pravi, da tožnik v tožbi navaja neresnične informacije, prav tako so njegove navedbe v celoti neutemeljene, zaradi česar predlaga zavrnitev tožbe s stroškovno posledico. Kor pravi, se pri vsem sklicuje na odločbo Srednje šole ..., št. 6001-1/2024/17 z dne ... 2024, kjer je pojasnjen celoten potek dogodkov, prav tako pa je tudi ustrezno obrazloženo, zakaj je do izreka ukrepa prišlo. V tej zvezi ponavlja navedbe oziroma ugotovitve v prvostopenjskem aktu, da je dijak pri uri angleščine dvakrat prijel stol z namenom, da ga vrže v učiteljico, ter s tem neposredno ogrozil njeno varnost. Dogodek je stopnjeval z zavrnitvijo navodil ravnateljice, da zapusti razred in se umiri v pisarni, kar je povzročilo nadaljnje stopnjevanje dogodka in resno motnjo v učnem procesu. Med drugim incidentom, pri učitelju matematike, je bil dijak verbalno nasilen in je učitelja fizično odrinil. Učiteljica, ki je bila tarča dijakovega fizičnega nasilja med poukom angleščine, je zaradi incidenta od dne dogodka dalje v bolniškem staležu. Ta okoliščina dodatno potrjuje resnost incidenta in kaže na neposredne negativne posledice dijakovega ravnanja na zdravje in dobrobit zaposlenih. Dijak je bil predhodno večkrat opozorjen na svoje neprimerno vedenje. Kljub tem ukrepom in ponujeni podpori, kot so pogovori s svetovalno službo in učitelji, dijak ni pokazal izboljšanja vedenja ali pripravljenosti na sodelovanje. Čeprav se je dijak opravičil za svoja dejanja, njegovo opravičilo ne odtehta resnosti in posledic incidentov. V postopku ni izjavil, da se bo v bodoče vzdržal tozadevnih ravnanj in drugih kršitev šolskih pravil, izkazal je pomanjkanje sposobnosti prevzemanja odgovornosti za svoja dejanja, ki jih je opravičeval kot posledico ravnanj učiteljev. Prošnja staršev, da se izključitev ne izvede, je bila prav tako skrbno pretehtana, vendar ne odpravlja dejstva, da dijakova dejanja predstavljajo resno grožnjo varnosti v šoli in posegajo v pravice drugih dijakov in zaposlenih.

33.Če bi dijak ostal na šoli kljub tako resnim kršitvam, bi to ogrozilo varnost šolskega okolja in bi poslalo neprimeren signal drugim dijakom, da takšno vedenje ne bo imelo resnih posledic. To bi lahko spodkopalo disciplino in spoštovanje šolskih pravil. Tožena stranka še pojasnjuje, de ne držijo navedbe, da je učitelj matematike dijaka porinil ob steno, ker se je dogodek zgodil na sredi učilnice in nikakor ni fizično mogoče, da bi bil dijak porinjen ob steno. Pojasnjuje tudi, da se samo v razredu, ki ga je obiskoval tožnik, nahajajo še trije ..., kar pomeni, da so trditve, da je ravno tožnik eden redkih ..., ki nadaljuje šolanje na srednji šoli, popolnoma neutemeljeno.

34.Dodaja, da v postopku ni bila storjena bistvena kršitev določb postopka. Odločba je obrazložena, prav tako se jo lahko tudi preizkusi. Odločitev o izključitvi dijaka temelji na prvi alineji prvega odstavka 56.a člena ZPSI-1 in 32. členu Šolskih pravili, ki izrecno določata, da se dijaka lahko izključi iz šole zaradi ogrožanja življenja ali zdravja drugih. Poleg tega je bila odločitev sprejeta skladno s postopki, določenimi v 38. členu Šolskih pravil ob predhodnem mnenju učiteljskega zbora, ki je soglasno podprl predlog izključitve.

35.Tožena stranka v odgovoru na tožbo zaključuje, da kljub opravičilu dijaka in prošnji staršev, da se izključitev ne izvede, so teža in narava kršitev, prejšnje opozorilo in vzgojni ukrepi brez učinka, ter neposredne posledice za zdravje učiteljice ter potreba po zagotavljanju varnega in urejenega šolskega okolja odločilni razlogi za izključitev dijaka iz šole. Odločitev temelji na zakonskih in podzakonskih določbah ter šolskih pravilih, hkrati pa upošteva varnost in pravice vseh dijakov in zaposlenih. Zaradi vsega navedenega je tožba torej neutemeljena. Tožena stranka predlaga, da se izvede glavna obravnava in da se zasliši stranke, kot tudi ravnateljico Srednje šole ..., ki bo lahko izpovedala o teku postopka kot tudi o samem obnašanju dijaka, nenazadnje pa tudi o tem, kako ogroženi so ostali zaposleni in dijaki zaradi ravnanja tožnika. Predlaga, da sodišče tožbo in predlog za izdajo začasne odredbe kot neutemeljena zavrne in tožeči stranki naloži v plačilo stroške postopka.

36.V upravnih sporih, ko gre za ukrep izključitve mladoletnega dijaka iz šole zaradi ogrožanja življenja in zdravja drugih, in je skupaj s tožbo mladoletnika, ki ga zastopa zakoniti zastopnik, vložena tudi začasna odredba, mora sodišče o začasni odredbi nujno odločiti v 7 dneh od prejema tožbe in zahteve za izdajo začasne odredbe (peti odstavek 32. člena ZUS-1). To je tudi v skladu z načelom varovanja otrokovih koristi, ki ga Ustavno sodišče v sodni praksi na splošno, torej ne samo na področju izobraževanja oziroma izrekanja vzgojnih ukrepov v srednjih šolah, razlaga na način, da je načelo varovanja otrokovih koristi splošno pravno načelo, ki izvira iz 3. člena Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah (MKOP),

in ga Ustavno sodišče povezuje tudi s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), po kateri obstaja širok konsenz v mednarodnem pravu, da je pri vseh odločitvah in dejavnostih v zvezi z otroki, bodisi da jih vodijo državne ali zasebne ustanove za socialno varstvo, sodišča, upravni organi ali zakonodajna telesa, glavno vodilo otrokove koristi oziroma je najpomembnejša njihova največja korist,

sodišče pa mora otrokove koristi postaviti v središče svojih premislekov.

Iz ustavno-pravnega vidika gre za določbo prvega odstavka 56. člena Ustave.

Glede na specifične okoliščine konkretnega primera je sodišče moralo odločati čim hitreje tudi upoštevajoč naravo razloga, zaradi katerega je drugostopenjski akt nezakonit, kar bo predmet utemeljevanja v nadaljevanju, in tudi zato, ker je cilj izpodbijanega akta ne samo varovati koristi mladoletnega tožnika, ampak tudi tudi koristi drugih mladoletnih dijakov Srednje šole ... do čim bolj nemotenega in varnega pouka. Iz poštne povratnice izhaja, da je ravnateljica Srednje šole ... za toženo stranko tožbo prejela dne ... 2025. Tožena stranka je podala vsebinska odgovora tako na tožbo kot tudi na zahtevo za izdajo začasne odredbe in narava nezakonitosti izpodbijanega akta je taka, da podaljševanje roka toženi stranki za odgovor na tožbo ne bi imelo nobene pravno upravičene podlage.

Obrazložitev k prvi točki izreka:

Tožba je utemeljena.

37.Tožena stranka je tožniku, mladoletnemu dijaku Srednje šole ..., z izpodbijanima aktom izrekla vzgojni ukrep po določilu prve alineje prvega odstavka 56.a člena ZPSI-1, ki se glasi:

"Dijaka se lahko izključi iz šole zaradi naslednjih kršitev"

/.../ in v prvi alineji tega določila je navedeno: /.../

"ogrožanje svojega življenja ali zdravja oziroma življenja ali zdravja drugih, ki ima ali bi lahko imelo za posledico težjo telesno poškodbo oziroma težje duševne motnje"

/.../.

38.Med strankama ni sporno, da ima tožeča stranka pravico do sodnega varstva v zvezi z odločitvijo Sveta zavoda Srednje šole ... in ravnateljice šole o izključitvi iz šole do konca šolskega leta 2024/205 in sicer s tožbo v upravnem sporu po ZUS-1, ki je posebna vrsta sodnega postopka in ne gre za "pravdo" med dvema strankama. Tožnik je tudi dobil tak pravni pouk v drugostopenjski odločbi, in sicer, da lahko vloži tožbo v upravnem sporu. Tožena stranka se pri tem sklicuje na tretji odstavek 82. člena ZPSI-1.

39.Vendar, ker mora Upravno sodišče tudi po uradni dolžnosti paziti na to, da se v upravnem sporu preverja samo zakonitost tistih (upravnih) aktov (in dejanj), ki so lahko predmet izpodbijanja v upravnem sporu (v smislu temeljnih določb iz 1. poglavja ZUS-1 v povezavi z 36. členom ZUS-1), je za konkreten način oziroma metodologijo obravnave konkretne tožbe oziroma za metodologijo preizkusa zakonitosti izpodbijane odločbe na podlagi tretjega odstavka 82. člena ZPSI-1 pomembno, da se izpodbijana odločitev Sveta zavoda Srednje šole ... nanaša na

"izgubo statusa dijaka"

v smislu prvega odstavka 82. člena ZPSI-1. Po določbi četrte alineje prvega odstavka 48. člena ZPSI-1 namreč status dijaka preneha, če je bil dijak izključen. ZPSI-1 pa ne ureja druge oblike

"izključitve dijaka"

iz srednje šole, kot to, ki jo je tožnik tudi dobil z izpodbijanim aktom, to je izključitev iz šole do konca tekočega šolskega leta 2024/2025.

Pri tem je za konkreten test (metodologijo) sodne presoje izpodbijanega akta pomembno, da gre v konkretnem primeru za izključitev mladoletnika iz srednje šole in ne za izključitev mladoletnika iz osnovne šole,

in - glede na podatke v spisu - tudi ne gre za izključitev dijaka s posebnimi potrebami iz srednje šole.

Z ustavno-pravnega vidika je zato v predmetni zadevi relevantna programska norma iz tretjega odstavka 57. člena Ustave, po kateri država ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo ustrezno izobrazbo, ki pa z razliko od drugega odstavka 57. člena in z razliko od drugega dostavka 52. člena Ustave ni iztožljiva človekove pravica. Vendar pa v obravnavani zadevi, ko je razvidno iz nadaljevanja te obrazložitve, ni relevantna samo programska norma iz tretjega odstavka 57. člena Ustave v povezavi z določbo prvega stavka 56. člena Ustave, po kateri otroci uživajo posebno varstvo in skrb.

40.Kljub temu, da gre pri izključitvi mladoletnega dijaka iz srednje šole za "vzgojni ukrep", ki je s strani pristojnih organov šole izrečen dijaku v vzgojno-izobraževalnem procesu, organi šole oziroma tožena stranka pri tem niso povsem avtonomni, ampak morajo upoštevati določena pravna pravila in pravne standarde.

Pri tem ne gre samo za tista pravila in standarde, ki so urejeni v ZPSI-1, Pravilniku, Šolskih pravilih Srednje šole ... in v Sklepu o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Srednja šola ..., ampak lahko pridejo v poštev - v odvisnosti od okoliščin vsakega primera - tudi določbe iz Ustave in obvezujočih mednarodnih pogodb o varstvu človekovih pravic ali iz prava Evropske unije ter subsidiarna uporaba določb Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Po določbi drugega odstavka 3. člena ZUP se na upravnih področjih, za katera je z zakonom predpisan poseben upravni postopek, postopa po določbah posebnega zakona. Po določbah ZUP se postopa v vseh vprašanjih, ki niso urejena s posebnim zakonom. Posebej pa je v tretjem odstavku istega člena določeno, da se ZUP uporablja tudi v primeru, ko izvajalci javnih služb odločajo o pravicah ali obveznostih uporabnikov njihovih storitev. Narava sodnega postopka v upravnem sporu, kot je obravnavani, pa je ta, da sodišče v tem sodnem postopku ne ugotavlja, kaj se je v resnici zgodilo ob incidentih dne ... 2024 na Srednji šoli ... med 4 šolsko uro in neposredno po njej, ampak sodišče v tem sodnem postopku presoja le to, ali izpodbijani akt tožene stranke prestane sodni preizkus zakonitosti, ali ga ne prestane.

41.Ob upoštevanju tega izhodišča, je Upravno sodišče že v v okviru predhodnega preizkusa tožbe in začasne odredbe ugotovilo, da je treba tožbi ugoditi. Sodišče je poslalo toženi stranki tožbo v odgovor tudi zaradi vložene zahteve za izdajo začasne odredbe. Ob obravnavi zahteve za izdajo začasne odredbe je sodišče ugotovilo, da ima izpodbijani akt Sveta zavoda Srednje šole ... takšne pomanjkljivosti, da je treba tožbi ugoditi, ker je izpodbijani akt očitno nezakonit iz procesnih razlogov in sicer v tem smislu, da tudi ne bi bilo mogoče presoditi njegove materialno-pravne pravilnosti. Po prvem odstavku 37. člena ZUS-1, če ima upravni akt take bistvene pomanjkljivosti, da zaradi njih ni mogoče presoditi, ali je zakonit ali ne, sme sodišče akt s sodbo odpraviti, ne da bi poslalo tožbo v odgovor. Ta bistvena napaka v izpodbijani odločbi je naslednja.

42.Po določbi prvega stavka drugega odstavka 254. člena ZUP se morajo v obrazložitvi odločbe druge stopnje presoditi vse pritožbene navedbe. Ta določba je pomembna, kot pravilno izpostavlja tudi tožeča stranka v tožbi, tudi za uresničevanje ustavne pravice do pritožbe ali pravnega sredstva proti odločitvi javno-pravnega subjekta, ki zadeva posameznika, in je kot ustavna pravica urejena v 25. členu Ustave. Nadalje, spoštovanje drugega odstavka 254. člena ZUP s strani javno-pravnega subjekta tudi omogoča, če so v zadevi vpletene ustavne pravice oziroma pravice posameznika iz obvezujočih mednarodnih pogodb, da ima tak posameznik učinkovit dostop do pravnega sredstva za celovito varstvo pravice pred neodvisnim in nepristranskim sodiščem (iz 23. člena Ustave).

43.Običajna oziroma standardna strogost sodišča pri presoji spoštovanja določila drugega odstavka 254. člena ZUP je v obravnavani zadevi nujno potrebna iz razloga, ker neobrazložena drugostopenjska odločba o pomembnih dejstvih in okoliščinah, ki jih je izpostavila stranka v pritožbi zoper prvostopenjski akt, v konkretni zadevi vzpostavlja preveliko tveganje za morebitno (četudi) nenamerno diskriminacijo na podlagi rasne oziroma etnične pripadnosti mladoletnega dijaka v smislu prvega odstavka 14. člena Ustave

v zvezi s tretjim odstavkom 57. člena Ustave.

Za obrazložitev drugostopenjske odločbe po ZUP velja, da se za njo smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za prvostopenjsko odločbo (prvi odstavek 254. člena ZUP).

Dejstvo, da je v podzakonskem predpisu, to je v 10. členu Pravilnika predpisan samo rok, v katerem mora svet zavoda odločiti o pritožbi, ter tri vrste možnih odločitev, ne pomeni, da za odločbo sveta zavoda ne veljajo pravila ZUP glede obrazložitve odločbe, upoštevajoč pri tem vsebino pritožbenih ugovorov. Poleg tega tudi iz petega odstavka 83. člena ZPSI-1 izhaja, da pristojni organ, ki odloča o zahtevi za varstvo pravic dijaka, to pa je v konkretnem primeru svet zavoda, mora izdati pisni sklep, ki mora biti obrazložen. Omenjeno tveganje za morebitno (četudi) nenamerno diskriminacijo v predmetni zadevi, zaradi česar mora sodišče strogo presoditi spoštovanje določila drugega odstavka 254. člena ZUP v povezavi z 25. členom Ustave, se očitno kaže v naslednjem.

44.V prvostopenjski odločbi, ko ravnateljica opisuje vsebino obvestila o incidentih, namenjeno staršem dijaka kot vabilo na razgovor dne ... 2024,

ko ravnateljica v nadaljevanju odločbe tudi povzema dogajanje,

ko navaja, kaj je upoštevala kot podlago pri izreku ukrepa,

izpostavlja "dva incidenta", v katerih je dijak izkazal verbalno in fizično nasilje do učitelja in učiteljice, in sicer ko je dvakrat prijel stol, da bi ga vrgel proti učiteljici in ni sledil navodilu ravnateljice, naj zapusti prostor, pri drugem incidentu pa je odrinil učitelja, da se je opotekel; nadalje ravnateljica v odločbi, ko opisuje prvi incident, navaja, da je bil udeležen v njem dijak, ki je bil izključen,

in da oba incidenta predstavljata najtežjo kršitev šolskih pravil,

med tem ko prvostopenjska odločba in vabilo staršem in dijaku na razgovor dne ... 2024 v tej zvezi ne omenja "incidenta" v smislu rasnega oziroma etničnega razlikovanja dijakov, ko je učiteljica poslala tri dijake iz razreda zaradi motenja pouka in ob tem izrekla: "..." in čemur sta oba v prvostopenjski odločbi obravnavana incidenta časovno sledila kot morebitni posledici. Učiteljičina opazka (kot "žaljivka") je sicer omenjena v prvostopenjski odločbi,

vendar ne v smislu "incidenta"; incidenta sta pripisana samo dijaku. Iz prvostopenjske odločbe tudi ni razvidno, kako je prvostopenjski organ upošteval morebitno tveganje za nedopustno rasno oziroma etnično diskriminacijo. Edini stavek v prvostopenjski odločbi v zvezi s tem se glasi: "Čeprav je v prvotnem dogodku mogoče ugotoviti, da je učiteljica uporabila neprimerne besede, kar bi lahko povzročilo nelagodje pri dijaku, je bilo njegovo agresivno ravnanje nesorazmerno in neopravičljivo."

Drugostopenjski akt, kot že rečeno, nima nobene obrazložitve v zvezi s tem. Iz zapisnika z dne ... 2024 o razgovoru med ravnateljico, dijakom in njegovimi starši, ki je potekal dne ... 2024, pa je razvidno, da je dijakov oče že na razgovoru z ravnateljico omenil vidik ... narodnosti, ko je dejal, da se je "pogovarjal o tem z ... predstavnikom C. C.", in torej ta vidik ni izpostavil tožnik zgolj oziroma šele v pritožbi zoper prvostopenjski akt.

45.Sodišče te elemente v zvezi s prvostopenjsko (in drugostopenjsko) odločbo, upoštevajoč pritožbeni ugovor, ki izpostavlja ravno element etnične pripadnosti izključenega dijaka, mora posebej izpostaviti, ker je celo v temeljnem aktu Republike Slovenije izrecno določeno, da je protiustavno vsakršno spodbujanje k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti ter razpihovanje narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovraštva in nestrpnosti (prvi odstavek 63. člena Ustave). To še posebej velja v izobraževalnih institucijah. Tako je na primer v ciljih Zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) izrecno opredeljeno oziroma je na prvem mestu postavljen cilj "zagotavljanje optimalnega razvoja posameznika ne glede na spol, socialno in kulturno poreklo, veroizpoved, rasno, etnično in narodno pripadnost" /.../.

Med cilji je posebej omenjeno tudi zagotavljanje enakih možnosti za vzgojo in izobraževanje na območjih s posebnimi razvojnimi problemi.

46.Opisana vsebina iz prvostopenjske odločbe je torej zelo pomembna z vidika razloga, zaradi katerega je sodišče moralo ugoditi tožbi zaradi očitno pomanjkljive obrazložitve drugostopenjskega akta. Tožeča stranka je, kot že rečeno, v pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo izpostavila ravno dejstvo, da je dijak po narodnosti ..., da je eden redkih, ki je v lokalni skupnosti končal osnovno šolo in se izobražuje na srednji šoli, in da je bil kot ... v razredu slabšalno etiketiran pred ostalimi dijaki, da ni bil on tisti, ki je med poukom predvajal glasbo in je bil tako kolektivno okrivljen in poslan iz razreda ter da je pri kasnejšem incidentu z učiteljem prišlo do tega, da se mu je učitelj približeval, da sta se pomikala proti zidu, in ko naj bi bil dijak s hrbtom pri zidu, je odrinil profesorja. To so nova, sicer sporna dejstva glede na dokazno oceno v prvostopenjski odločbi in bi jih bilo potrebno obravnavati in ustrezno razčistiti, preden je drugostopenjski organ izdal izpodbijani akt. Drugostopenjski akt pa nima ničesar v obrazložitvi, razen da so bili člani sveta zavoda seznanjeni z vso dokumentacijo, vključno s pritožbo, da so glasovali tajno o treh možnostih iz drugega odstavka 10. člena Pravilnika, in kakšen je bil izid glasovanja. To pa je v danih okoliščinah očitno nezadostna obrazložitev. Zato tudi drugi stavek drugega odstavka 254. člena ZUP, ki pravi, če je že organ prve stopnje v obrazložitvi svoje odločbe pravilno presodil navedbe, ki se uveljavljajo v pritožbi, se lahko organ druge stopnje sklicuje na razloge iz prve odločbe, v konkretnem primeru ne pride v poštev in je drugostopenjski akt neustrezno, očitno pomanjkljivo oziroma je z vidika ključne sporne okoliščine celo povsem neobrazložen.

47.V predmetni zadevi se namreč zaradi vseh okoliščin, ki jih je sodišče povzelo v to sodbo, in na katerih temelji ugotovitev o kršitvi določila ZUP, upravičeno izpostavlja pomislek, ki ga navaja tožeča stranka v pritožbi in tudi v tožbi, da gre v tem sporu v prvi vrsti in najprej za vprašanje prepovedi morebiti nenamerne diskriminacije na podlagi pripadnosti ... narodnosti. Gre namreč za izredno občutljivo pravno področje, ki spada v okvir prava EU

oznake oziroma tožena stranka z izpodbijanim aktom in Upravno sodišče v tem upravnem sporu izvaja(ta) Direktivo Sveta 200/43/ES o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost pri izobraževanju

v smislu člena 51(1) Listine EU o temeljnih pravicah. Posledično to pomeni, da pride v poštev tudi določba člena 24(2) Listine o temeljnih pravicah EU, ki pravi, da se morajo pri vseh ukrepih javnih organov ali zasebnih ustanov, ki se nanašajo na otroke, upoštevati predvsem koristi otroka.

48.Ta problematika je bila tudi v sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) na podlagi 14. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin

(EKČP) v zvezi z 2. členom Protokola št. 1 k EKČP

ali pa 1. člena Protokola št. 12 k EKČP,

sicer v kontekstu segregacije Romov v sistemu izobraževanja držav podpisnic EKČP, že večkrat obravnavana v zvezi s postopki proti državam, kot so Hrvaška, Češka, Albanija, Madžarska, Malta, Grčija, Severna Makedonija. Kadar je namreč v sporu možno, da je vpleten element - četudi nenamernega - neenakega obravnavanja (diskriminacije) na podlagi rase, mora biti namreč sodna presoja zakonitosti spornega akta celovita in natančna (stroga).

49.Iz te sodne prakse izhaja, da gre pri izključevanju ... iz siceršnjega načela inkluzivnega izobraževanja oziroma v primeru raznih oblik segregacije ... otrok v procesu izobraževanja za pravno-tehnično zelo občutljive postopke, saj lahko pride do diskriminacije, ki je z EKČP prepovedana že na podlagi de facto situacije in ni potrebno, da obstaja diskriminatorni namen

pri izključitvi dijaka ... narodnosti iz šole. Po stališču ESČP gre pri razlikovanju na podlagi etnične pripadnosti za obliko rasne diskriminacije. Opazke glede rasne diskriminacije so invidiozne v smislu, da objektivno lahko povzročajo bolj ali manj burne reakcije in zato tveganja za to obliko diskriminacije od državnih organov (vključno s sodišči) oziroma od javnih služb zahtevajo posebno pozornost in posebno skrbno ravnanje oziroma odločanje. Nobeno razlikovanje, ki bi temeljilo izključno, ali odločilno na etničnem izvoru, ne more imeti objektivne in upravičene podlage v demokratični družbi, ki temelji na načelih pluralizma in spoštovanja različnih kultur.

Pravo EU s tega vidika daje nižjo raven varstva pravic osebam, ki želijo varstvo zoper diskriminacijo (člen 4 Direktive 2000/43) kot sodna praksa ESČP. Zato je treba uporabiti določbo člena 52(3) Listine EU o temeljnih pravicah, po kateri v primeru, če Listina EU o temeljnih pravicah vsebuje pravice, ki ustrezajo pravicam, zagotovljenim z EKČP, sta vsebina in obseg pravic iz Listine EU o temeljnih pravicah enaka kot vsebina in obseg pravic, ki ju določa EKČP, ta določba pa ne preprečuje širšega varstva po pravu Unije. Za pripadnike romske etnične skupine ESČP upošteva, da so iz zgodovinskih razlogov marginalizirana manjšina, za katero lahko pride v poštev posebna zaščita (pozornost) oziroma določene pozitivne obveznosti.

50.To seveda nikakor ne pomeni, da je dijakom ... narodnosti v šolah lahko dovoljeno več izražanja tega, kar je sicer prepovedano. To bi bila popolnoma napačna interpretacija sodne prakse ESČP. Vodstva srednjih šol s skupnostjo staršev, učiteljev in dijakov si lahko avtonomno izberejo etiko in vzgojno-izobraževalni model ničelne tolerance do psihičnega nasilja ali uporabe fizične sile, saj ne gre za obvezno osnovnošolsko izobraževanje;

vendar pa je ta avtonomija dopustna po tem, ko pred izrekanjem najstrožjega vzgojnega ukrepa izključitve iz šole pristojni organi upoštevajo dokazna pravila in standarde, ki veljajo v situacijah, ko gre za očitke rasne diskriminacije,

vključno z upoštevanjem načela sorazmernosti pri izbiri vzgojnega ukrepa.

51.Pri izrekanju najhujših vzgojnih ukrepov - to pomeni pri koncipiranju vsebine izdanih odločb, v dokumentaciji, ki je podlaga za odločitev in v postopku, po katerem šolski organi pridejo do izreka vzgojnega ukrepa - se ne smejo kazati dvomi oziroma pomisleki o morebitni rasni diskriminaciji. V takih primerih lahko pridejo v poštev tudi določene pozitivne obveznosti pristojnih služb psiho-socialne pomoči in storitev

bodisi preventivne narave, ali pa take, ki tudi neposredno po incidentih poskušajo nazaj vzpostaviti šolsko skupnost, ki temelji na zaupanju, pluralizmu in medsebojnem spoštovanju kljub razlikam. Kateri vsi ukrepi bolj mehke narave bi bili potrebni ali so koristni za to, da javna šola ostane eno najpomembnejših socialnih okolij za izgrajevanja kulture sobivanja drugačnosti, socialne integracije, tolerance, pluralizma, je seveda v avtonomni sferi strokovnih psiho-socialnih služb v šolah. Vendar pa je tudi sodišče v okviru svojih omejenih pristojnosti nato pozorno in v to poseže samo v povezavi z načelom sorazmernosti iz tretjega odstavka 15. člena Ustave. Gre za sodni preizkus odločitve šolskih organov, pri čemer sta ključna koraka v presoji, ali bi bilo mogoče v danih okoliščinah primera učinkovito poskusiti z milejšimi in mehkejšimi ukrepi, ki/če bi lahko v enaki meri doseli legitimen cilj ustvarjanja mirnega, varnega učnega okolja, na podlagi medsebojnega spoštovanja različnosti, tolerance in pluralizma kultur, in če obstaja sorazmerje v ožjem pomenu besede med posegom v pravico dijaka do dostopa do srednješolskega izobraževanja v javnem zavoda in pravice drugih udeležencev učnega procesa, vključno z učitelji in ostalimi zaposlenimi v šoli, do osebne varnosti. Pod temi kriteriji, pogoji in standardi, ob upoštevanju tudi konkretnih dokaznih pravil in standardov

52.v zvezi z absolutno prepovedjo diskriminacije na podlagi rase, narodnosti ali etnične pripadnosti, šolski organi lahko odvrnejo sum na diskriminacijo. Zaradi tega je natančna ugotovitev dejanskega stanja, natančna dokazna ocena in obrazložitev odločbe, ki ustrezno obravnava vse ključne pritožbene ugovore in argumente prizadete stranke, najbolj temeljni pogoj (conditio sine qua non) za to, da se odstrani vsakršen pomislek o morebitni nenamerni diskriminaciji na podlagi rase ali etnične oziroma narodnostne pripadnosti. Izpodbijana odločba Sveta zavoda Srednje šole ... tega nima, zato je nezakonita.

53.Za vodenje nadaljnjega postopka pred pristojnimi organi Srednje šole ... je pomembno tudi, da ima dijak učinkovito pravico do izjave oziroma obrambe, preden je izdana odločba, ki pomeni izključitev dijaka iz šole. Za vsebinsko opredelitev te pravice gledano na splošno bo sodišče uporabilo opredelitev pravice do izjave oziroma obrambe kot splošno pravno načela v pravu EU, ki ustreza določbi 41. člena Listine EU o temeljnih pravicah in prvemu odstavku 9. člena oziroma prvemu odstavku 138. člena ZUP, a jo je v konkretnem primeru treba nadgraditi s standardom iz tretjega odstavka 146. člena ZUP.

Po splošni interpretaciji Sodišča EU namreč velja, da pravica do obrambe zajema pravico do izjave v vsakem postopku oziroma gre za pravico, da se oseba izjasni, da ustrezno in učinkovito poda svoje stališče pred sprejetjem kakršnegakoli ukrepa, odločbe, ki ga prizadene, ali ki bi lahko negativno vplivala na njegove interese.

Namen te pravice je tudi v tem, da se pristojnemu organu omogoči, da "ustrezno upošteva celoto upoštevnih elementov" in da uveljavlja dejstva v zvezi z njenim osebnim položajem, ki utemeljujejo sprejetje ali nesprejetje odločbe ali njeno določeno vsebino.

Upravni organ mora ustrezno upoštevati pripombe zadevne osebe in pri tem skrbno in nepristransko preučiti vse upoštevne elemente in svojo odločbo podrobno obrazložiti.

To so splošni standardi glede pravice do izjave kot sestavnega dela pravice do obrambe.

Spoštovanje splošnih standardov pravice do izjave je treba zagotoviti, četudi morebiti zakonodaja, ki se uporablja, ne določa izrecno postopkovne zahteve glede pravice do izjave oziroma obrambe.

54.Te standarde, ki veljajo z vidika prava EU oziroma v zvezi z Direktivo 2000/43, pa je potrebno v določenem delu nadgraditi, ker ima Slovenija, kot država članica EU, mimo navedenih standardov oziroma v preostalem delu procesnih garancij tožnika procesno avtonomijo. V tej zvezi sta pomembna tretji in četrti odstavek 146. člena ZUP. Uradna oseba, ki vodi postopek (tudi po ZPSI-1), mora namreč stranki na ustni obravnavi ali izven ustne obravnave pisno oziroma ustno na zapisnik omogočiti, da se izreče o vseh okoliščinah in dejstvih, ki so bila navedena v ugotovitvenem postopku; da se izreče o predlogih in ponujenih dokazih; da sodeluje pri izvedbi dokazov; da postavlja vprašanja drugim strankam, pričam in izvedencem in "da se seznani z uspehom dokazovanja ter se o tem izreče". Pristojni organ ne sme izdati odločbe, preden ne da stranki možnosti, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za izdajo odločbe.

55.Upoštevajoč to splošno opredelitev pravice do izjave in obrambe mladoletnika v upravnem postopku je v konkretnem primeru zlasti pomembno, ali je bila oznaka, ki jo je uporabila učiteljica, ko je poslala tri dijake iz razreda, namenjena samo tožniku, ali pa sta bila tudi druga dva dijaka ... narodnosti glede na to, da je v prvostopenjski odločbi navedeno, da je ravnateljica opravila razgovor z "dijaki" in ne zgolj s tožnikom. V odločbi je namreč tudi navedeno, da opravičilo učiteljice s strani "dijakov" ni bilo sprejeto. Z vidika stopnje ogrožanja z nasiljem je pomembno tudi, kaj točno pomeni navedba v odločbi, da je tožnik poskušal vreči stol "proti" učiteljici. Učinkovitosti pravice do obrambe tožnika bi bilo zadoščeno tudi, če bi se preko izjave tožnika razčistilo, ali se je tožnik obrnil na učitelja matematike z besedami "Kdo pa si ti?", ali je to bil kdo izmed drugih dijakov, ki so bili udeleženi v razgovoru, in ali drži trditev v pritožbi, da naj bi se učitelj približeval dijaku, ki je prišel s hrbtom ob steno (oziroma je k njemu učitelj "pristopil" kot navaja prvostopenjski organ) in je tožnik v taki okoliščini učitelja odrinil, da se je opotekel. Tožena stranka v odgovoru na tožbo pravi, da ni bilo tako. Prvostopenjski organ je namreč upošteval samo potrditev učitelja, da je bil fizični stik sprožen s strani dijaka, ko pa je mati tožnika na razgovoru dne 3. 12. 2024 izpostavila "učiteljevo ravnanje", je bila napotena, naj si prebere zapisnik, ki ga je po dogodku naredila policija.

56.Nadalje je pomembno, zakaj so morali dijaki učitelja zadržati v učilnici ..., da bi preprečili nadaljnje konflikte, kot to piše v prvostopenjski odločbi. Po določbi šestega odstavka 7. člena Pravilnika je namreč treba pri izbiri vzgojnega ukrepa upoštevati "težo kršitve" in "okoliščine, v katerih je dijak storil dejanje". Z vidika teže kršitve je brez dvoma pomembno tudi, kako je učiteljica doživela grožnjo dijaka. Ker je v prvostopenjski odločbi navedeno, da je je neposredna posledica za zdravje učiteljice bil eden od "odločilnih" razlogov za izrek ukrepa, v obrazložitvi manjkajo dejstva, ki bi jih lahko pojasnila samo učiteljica. Okoliščino, da je bila v času izdaje prvostopenjske odločbe v bolniškem staležu, je tožnik v pritožbi izpostavil kot premalo določno in drugostopenjski organ na vse to ni dal nobenega pojasnila in ni razčistil teh dejstev.

57.Prvostopenjska odločba se opira tudi na mnenje razrednika z dne ... 2024 in ob tem upošteva, da so bile zaznane tudi grožnje tožnika v razmerju do drugih dijakov. O tem bi moral biti dijak posebej izprašan, da pove svoje zagovor. Odločba pa bi morala biti bolj določna in konkretna glede očitkov o grožnjah drugim dijakom, da bi lahko to bilo upoštevno v zvezi z prvo alinejo prvega odstavka 56.a člena ZPSI-1. Drugostopenjska odločba v zvezi s tem ne daje nobenega pojasnila.

58.V prvostopenjski odločbi je navedeno, da so bile dijaku po tem, ko je dobil ustni opomin zaradi neprimernega vedenja, pisni opomin zaradi neupravičenih ur in ukor razrednika iz istega razloga, ponujene možnosti podpore, vključno s pomočjo svetovalne službe, vendar ni izkazal "večjega sodelovanja". Očitno je tudi to bil sestavni del razlogov za izrek vzgojnega ukrepa, četudi se ta dejanja ne nanašajo na ogrožanje življenja in zdravja drugih iz določila prve alineje prvega odstavka 56a. Člena ZPPSI-1. To sicer ni nujno napačna uporaba določbe prve alineje prvega odstavka 56a. člena ZPSI-1, kajti prvostopenjski organ je te predhodne probleme dijaka navajal v smislu tveganja za ogrožanja življenja in zdravja učencev, učiteljev in ostalih zaposlenih v šoli v prihodnosti oziroma v časovni perspektivi nespremenljivega vzorca obnašanja dijaka. S tem prvostopenjski organ ni prestopil meje proste presoje, ki jo ima na podlagi prve alineje prvega odstavka 56.a člena ZPSI-1, a je zato okoliščina ponujene strokovne pomoči dijaku pred glavnim incidentom pomemben vidik za zakonito izbiro in izrek vzgojnega ukrepa zaradi nujnosti spoštovanja načela sorazmernosti, saj če dijak, morebiti v povezavi z njegovimi starši, ne bi bil pripravljen sodelovati pri nudenju in izvajanju strokovne pomoči socialne pedagoginje oziroma šolskega psihologa, potem se tožena stranka v kontekstu načela sorazmernosti za določen del utemeljitve ukrepa lahko upravičeno sklicuje na svobodno izbiro tožnika, morebiti v povezavi z svobodno izbiro njegovih staršev, da so zavrnili strokovno pomoč, ki bi morebiti zmanjšala možnost konflikta, do katerega je prišlo dne ... 2024, in do katerega bi lahko prišlo v prihodnosti. Z vidika upoštevanja teh pozitivnih obveznosti strokovnih služb šole bi bilo torej nujno, da je v okviru dejanske podlage za izrečeni ukrep dovolj jasno razvidno, kakšna konkretna strokovna pomoč je bila ponujena dijaku in je ni sprejel ali pri njej ni hotel tvorno sodelovati za to, da se mu lahko naloži, da nosi posledice za zavrnitev pomoči. Drugostopenjska odločba v zvezi s tem ne daje nobenega pojasnila oziroma konkretnega dejstva.

59.Nadalje je tožnik v pritožbi uveljavljal, da je oznaka "..." že sama po sebi žaljiva in predstavlja ponižanje, zato bi bilo potrebno preveriti preko zaslišanja ali razgovora z dijakom, ali je res to opazko jemal kot žaljivko in ponižanje oziroma, kako je osebno v danem trenutku dojel to opazko in tudi kasneje, ko je zagrozil z stolom, kako je jemal omenjeno opazko. V prvostopenjski odločbi je zgolj predpostavka, da bi pri dijaku lahko "neprimerne besede" povzročile "nelagodje". Med elementi, ki jih našteva šesti odstavek 7. člena Pravilnika, in ki jih je treba zanesljivo ugotoviti in upoštevati pri izbiri ukrepa, so namreč tudi "nagibi", zaradi katerih je dijak storil prepovedano dejanje. Tudi, ko prvostopenjski organ povzema mnenje svetovalne delavke z dne ... 2024, ki je mnenje podala kot svoje videnje in opažanje dogodkov, ni razvidno, da bi svetovalna delavka omenila opazko učiteljice, ki je morda pomembno sprožila kasnejša varnostna incidenta. Tako je glede mnenja dijaka o celotni zadevi v prvostopenjski odločbi moč najti zgolj informacijo iz mnenja svetovalne delavke z dne ... 2024, da je dijak izrazil "nezadovoljstvo, da bo on edini kaznovan", ter informacijo, da se je na razgovoru z ravnateljico in starši dne ... 2024 dijak opravičil za svoja dejanja, in da je "ves čas vztrajal, da so bila dejanja posledica neprimernega ravnanja učiteljice in učitelja." V prvostopenjski odločbi je navedeno tudi - enako kot navaja tudi tožena stranka v odgovoru na tožbo - da tožnik v postopku ni izjavil, da se bo v bodoče vzdržal tozadevnih ravnanj in drugih kršitev šolskih pravil. To je pomembno, vendar je še bolj pomembno, ali ga je kdo to vprašal, kar pa iz izpodbijanega akta ni razvidno. Iz zapisnika z dne ... 2024 o razgovoru staršev, dijaka in ravnateljice sicer izhaja, da je dijakov oče dejal, da dejanja ne bo ponovil, kar pa v prvostopenjski odločbi ni omenjeno.

60.Sodišče vse to izpostavlja, ker namen razgovora z dijakom ni namreč samo v tem, da dijak dobi neko možnost, da pove svoje mnenje, ampak je osebni razgovor z dijakom, ki je, kot pravi tožena stranka, pravno odgovoren in se od njega pričakuje višja stopnja zrelosti in odgovornosti, tudi nujno sredstvo za popolno in pravilno ugotovitev dejanskega stanja.

Pri osebnem razgovoru z mladoletnikom ni pomembno le to, da se mu da možnost osebnega razgovora, da pove svoje mnenje v smislu prvega odstavka 12. člena MKOP, temveč je treba upoštevati tudi posebna in podrobna pravila glede načina izvedbe razgovora, da se z aktivno udeležbo mladoletnika razčistijo sporna in bistvena vprašanja in je pri tem treba upoštevati posebni položaj mladoletnika v vsakem primeru posebej.

To je namreč namen določbe pete alineje četrtega odstavka 83. člena ZPSI-1, ki pravi, da "je pristojni organ dolžan preden odloči o zahtevi, dijaku dati možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomemben za odločanje."

Ni odveč omeniti, da je tak razgovor in pristop k aktivni udeležbi mladoletnika v postopku lahko deluje, če že ne morda "terapevtsko", pa vsaj v prid temu, da pristojni organ preko tega lahko bistveno bolj zanesljivo preveri morebitno prihodnje tveganje za varnost v šoli, ki je v sferi dijaka, in ki jo želi preprečiti vzgojni ukrep iz prve alineje prvega odstavka 56a. člena ZPSI-1.

61.Zgoraj opisani vidiki spora glede pravice do učinkovite obrambe in izjave mladoletnika so torej tudi v neposredni zvezi z določbo četrte alineje četrtega odstavka 83. člena ZPSI-1, po kateri je pristojni organ dolžan "ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločanje."

62.Po določbi šestega odstavka 7. člena Pravilnika je potrebno pri izbiri ukrepa upoštevati tudi možne posledice ukrepa izključitve iz šole. Izključitev iz šole na podlagi prve alineje prvega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 56.a člena ZPSI-1 namreč ni trajna. Dijak bi bil izključen zgolj do konca šolskega leta; kakšne so konkretne okoliščine te izključitve, iz obrazložitve odločbe ni razvidno, in sicer v smislu vprašanja, ali bi dijak imel kakšne realne možnosti, da ne bi ponavljal letnika. Na razgovoru dne ... 2024 je ravnateljica pojasnila, tako namreč izhaja iz povzetka tega razgovora v prvostopenjski odločbi, da bo dijak v času prepovedi moral poskrbeti za zapiske in predelavo snovi; ni pa iz odločbe razvidno, ali bi dijak lahko opravljal preizkuse znanja, tako da bi imel možnost letnik dokončati, ali ne, tako da izključitev iz šole do konca šolskega leta de-facto pomeni tudi ponavljanje letnika. Ponavljanje letnika pa ne odpravlja problema tveganja, ki ga je ugotovil prvostopenjski organ glede ogrožanje varnosti v šoli. Te pomanjkljivosti izpodbijani akt, ki nima nobene obrazložitve, ne odpravlja. Ravnateljica je sicer staršem in dijaku ponudila, da otroka izpišejo iz šole, vendar sta starša predlagala, da dijak dobi še eno priložnost, ker želi nadaljevati šolanje.

62.V ponovnem postopku bo tožena stranka morala upoštevati, da je bila dijaku zaradi njegovih dejanj oziroma obnašanja že izrečena in izvršena prepoved prisotnosti pri pouku in sicer ne samo do konca šolskih obveznosti na dan, ko je prišlo do incidentov, to je dne ... 2024 po 4. šolski uri do konca pouka, ampak mu je bil izrečen najstrožji možen ukrep začasne narave iz sedmega odstavka 56. člena ZPSI-1 in sicer do zaključka postopka vzgojnega ukrepanja, to pa pomeni od 4. učne ure dne ... 2024 do izdaje in vročitve sklepa sveta zavoda z dne ... 2025, ko je vstopila v veljavo izključitev dijaka iz šole na podlagi izpodbijanega sklepa (šesti odstavek 83. člena ZPSI-1). To pomeni, da je bil dijak že kaznovan s prepovedjo prisotnosti pri pouku v približnem trajanju 35 dni do izdaje izpodbijanega akta, po izdaji izpodbijanega akta pa je bil iz šole izključen še za dodaten čas od ... 2025 do izdaje te sodbe, to je do dne ... 2025. V ponovnem postopku bo tožena stranka morala to upoštevati, kar pa ne pomeni, da če bo upoštevala pravne okvire in standarde, ki jih je izpostavilo sodišče v tej sodbi, da ne bi v ponovnem postopku mogla izreči istega vzgojnega ukrepa ali kakšnega drugega.

63.Ne glede na čas, ko dijaku ni bilo dovoljeno prisostvovati pri pouku, pa mora sodišče v zvezi z napako pomanjkljive obrazložitve izpodbijanega akta posebej izpostaviti tudi, da je načelo sorazmernosti sankcije oziroma vzgojnega ukrepanja vgrajena že v samem ZPSI-1 (sedmi in osmi odstavek 56.a člena ZPSI-1) v Pravilniku,

in še bolj očitno v določilu druge alineje četrtega odstavka 83. člena ZPSI-1, kjer je določeno, da "je pristojni organ dolžan uporabiti tisti ukrep, ki je za dijaka ugodnejši, če se z njim doseže zakonit namen." Zato (bi) mora(la) obrazložitev odločbe pristojnega organa zajemati tudi utemeljitev, zakaj izrek pogojne izključitve iz šole, če dijak v obdobju, ki lahko traja največ 1 leto, ne stori kršitve iz prvega odstavka 56.a člena ZPSI-1, po oceni strokovnih služb šole ne bi mogel v enaki meri zadovoljiti legitimnega cilja kot ukrep izključitve iz šole. Ta ukrep je predviden v določbi šestega odstavka 56a. člena ZPSI-1. Zakonodajalec je v okviru zakonskega načela sorazmernosti šole usmeril tudi v uporabo vzgojnim ukrepom alternativne ukrepe, ki so lahko v posamičnem primeru bolj primerne in učinkovite, kot na primer: "pobotanje oziroma poravnava spora /.../ izvršitev nekega neobveznega dobrega dela oziroma naloge, pod pogojem, dijak s tem soglaša."

Tudi tega elementa v okviru zakonskega načela sorazmernosti izpodbijani akt v obrazložitvi ne vsebuje, pa bi ga moral in ga bo morala tožena stranka upoštevati tudi, če bo v ponovljenem postopku odvrnila vsakršen dvom v diskriminacijo na podlagi rase ali etnične oziroma narodne pripadnosti. V tem primeru, torej če dvoma o diskriminaciji ne bi bilo, potem ne pride v poštev strogo načelo sorazmernosti iz tretjega odstavka 15. člena Ustave, saj v tem primeru pri izključitvi dijaka iz srednje šole na podlagi prve alineje prvega odstavka 56.a člena ZPSI-1 ni vpletena nobena ustavna pravica, ampak zgolj programska norma iz tretjega odstavka 57. člena Ustave, načelo varovanja otrokovih koristi iz prvega stavka prvega odstavka 56. člena Ustave ter splošno načelo sorazmernosti, kot ga je zastavil zakonodajalec v že omenjenih določbah ZPSI-1. Načelo sorazmernosti, kot ga je zastavil zakonodajalec v ZPSI-1, je manj strogo oziroma pušča širše polje proste presoje, kot načelo sorazmernosti iz tretjega odstavka 15. člena Ustave.

64.Ob upoštevanju vsega navedenega je sodišče tožbi ugodilo (tretja točka 64. člena ZUS-1) izključno iz procesnih razlogov, ker je na drugi stopnji odločanja prišlo do kršitve določbe drugega odstavka 254. člena ZUP, 1. in 2. točke 214. člena ZUP v zvezi s prvim odstavkom 254. člena ZUP. Posledično je bila kršena tudi pravica dijaka, da se učinkovito brani v upravnem postopku (prvi odstavek 9. člena ZUP, prvi odstavek 138. člena ZUP, tretji in četrti odstavek 146. člena ZUP ter peta alineja četrtega odstavka 83. člena ZPSI-1) po tem, ko je v pritožbi zoper prvostopenjski akt bistveno bolj, kot se je to zgodilo na razgovoru z ravnateljico dne ... 2024, izpostavil vprašanje zakonitosti ukrepa izključitve iz srednje šole v luči dejstev, da je pripadnik romske narodnosti, in da bi bilo treba okoliščine obeh incidentov bolj natančno razčistiti. Drugostopenjski organ mora postopati brez odlašanja,

pri tem pa je vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka (peti odstavek 64. člena ZUS-1).

65.Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker je že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena tega zakona, pa v upravnem sporu ni sodeloval tudi stranski udeleženec z nasprotnim interesom (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1). Ker sodišče v tem primeru izvaja pravo EU, in sicer Direktivo 2004/43, se je odločilo za sojenje brez glavne obravnave, ker je sodišče v zadevi lahko razsodilo na podlagi podatkov v spisu, kot to pravico v zvezi z ustnim zaslišanjem tožnika razlaga Sodišče EU

označeno kot Footnote

oziroma na podlagi upoštevanja neposrednega učinka določbe 47. člena Listine EU o temeljnih pravicah, ki ureja pravico do učinkovitega sodnega varstva tožnika v upravnem sporu.

66.Pri tem je sodišče upoštevalo tudi, da je ESČP v več sodbah izrecno zavzelo stališče, da lahko sodišča pri odločanju o opravi glavne obravnave upoštevajo načelo učinkovitosti in ekonomičnosti.

Glede na ustaljeno sodno prakso ESČP je to posebej upravičeno in ne predstavlja kršitve 6. člena EKČP v tistih primerih, ko se ne postavljajo nobena v zadevi relevantna dejanska (ali pravna) vprašanja, ki jih ne bi bilo mogoče pravilno razrešiti že na podlagi spisa.

To velja še toliko bolj v konkretnem primeru, ko je bilo treba tožbi ugoditi in je sojenje brez glavne obravnave glede na vrsto kršitev prava s strani tožene stranke v korist čim hitrejšega nadaljevanja postopka, ki ima za posledico izključitev mladoletnika iz pouka v srednji šoli (člen 24(2) Listine EU o temeljnih pravicah).

Obrazložitev k drugi točki izreka:

67.Tožeča stranka lahko zahteva izdajo začasne odredbe samo v zvezi s tistim aktom, ki ga tudi izpodbija v upravnem sporu. V tem upravnem sporu tožeča stranka izpodbija drugostopenjsko odločbo Sveta zavoda Srednje šole ... Ker je sodišče v prvi točki izreka odpravilo drugostopenjsko odločbo Sveta zavoda Srednje šole ..., kar pomeni, da s tem prenehajo učinki prvostopenjske odločbe (šesti odstavek 83. člena ZPSI-1), in je sodišče zadevo vrnilo Svetu zavoda Srednje šole ... v ponovni postopek, sodišče pa lahko zadrži izvršitev izpodbijanega akta samo do izdaje pravnomočne sodbe v upravnem sporu, je zahteva tožeče stranke za izdajo začasne odredbe postala brezpredmetna z izdajo sodbe v prvi točki izreka te odločbe. Zato je sodišče zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrglo (drugi in peti odstavek 32. člena ZUS-1).

Obrazložitev k tretji točki izreka:

68.Tožeča stranka je zahtevala povrnitev stroškov postopka. ZUS-1 v 3. odstavku 25. člena določa, da sodišče, kadar ugodi tožbi in upravni akt odpravi, tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s pravilnikom, ki ga izda minister za pravosodje, prisojeni znesek pa plača toženec. Zadeva je bila rešena na seji, tožnika pa je v postopku zastopal odvetnik, zaradi česar se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu). Tako obračunani stroški se povišajo za 22 % DDV, torej za 62,70 EUR. Glede na navedeno je tožnik upravičen do 347,70 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo. Plačana sodna taksa se v skladu s 37. členom Zakona o sodnih taksah stranki, ki v sporu uspe, vrne po uradni dolžnosti, ne da bi se posebej odločalo o njenem vračilu.

-------------------------------

1Uradni list SFRJ, št. 15/90; akt o notifikaciji nasledstva glede konvencij OZN in konvencij, sprejetih v Mednarodni agenciji za atomsko energijo, Uradni list RS, št. 35/92, MP, št. 9/92; v nadaljevanju: MKOP.

2Odločbi Ustavnega sodišča v zadevah Up-748/16, 25. 4. 2018, odst. 9; Up-748/16, 25. 4. 2018, odst. 10.

3Odločba Ustavnega sodišča v zadevi Up-1424/23, 29. 2. 2024, odst. 28.

4Odločba Ustavnega sodišča v zadevi U-I-403/18, 4. 2. 20121, odst. 8. Po določbi prvega odstavka 56. člena Ustave otroci uživajo posebno varstvo in skrb.

5Določilo 82. člena ZPSI-1 namreč pravi, da ne glede na določbe 80. člena tega zakona, o zahtevi za varstvo pravic "v zvezi s pridobitvijo oziroma izgubo statusa dijaka," odloča svet šole (prvi odstavek). Svet šole odloči o zahtevi iz prejšnjega odstavka s tajnim glasovanjem, z večino članov vseh članov (drugi odstavek). Zoper odločitev sveta je možno sprožiti upravni spor (tretji odstavek).

6Možna je tudi izključitev do konca naslednjega šolskega leta, če je dijaku tak ukrep izrečen samo mesec dni ali manj pred iztekom pouka v skladu s šolskim koledarjem (tretji odstavek 56. a člena ZPSI-1).

7Po določbi drugega odstavka 57. člena Ustave je osnovnošolsko izobraževanje obvezno.

8Po določbi drugega odstavka 52. člena Ustave imajo mladoletniki z določenimi razvojnimi motnjami pravico do izobraževanja za dejavno življenje v družbi.

9Zaradi določene neusklajenosti, ki pa je pretežno zgolj pojmovne narave, med Pravilnikom (drugi odstavek 7. člena in 10. člen), ki uporablja izraz "pritožba", in ZPSI-1, ki uporablja izraz "zahteva za varstvo pravic" ( 2. in 83. člen) je v konkretni zadevi treba šteti, da je s pritožbo zoper prvostopenjski akt tožnik podal zahtevo za varstvo pravic (oziroma pritožbo), za katero je po ZPSI-1 (drugi odstavek 82. člena) in po Pravilniku (10. člen v zvezi z prvim odstavkom 79. člena ZPSI-1 in 11. in 12. odstavkom 56. člena ZPSI-1) pristojen svet zavoda.

10Po tem določilu so v Sloveniji "vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso /.../ ali katerokoli drugo osebno okoliščino."

11Po tem določilu država ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo ustrezno izobrazbo in to zajema dolžnost države, da posamezniku omogoči nediskriminatoren pristop do obstoječih tipov in stopenj izobrazbe (odločbi Ustavnega sodišča v zadevah U-I-68/98, 19. 2. 1998, odst. 14; U-I-269712, 4. 12. 2014, odst. 8).

12Po določbi 214. člena ZUP mora obrazložitev odločbe med drugim obsegati tudi razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih ter ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto.

13Zadnji odstavek na strani 4 prvostopenjske odločbe.

14Drugi odstavek na strani 5 prvostopenjske odločbe.

15Zadnji odstavek oziroma točka III prvostopenjske odločbe ter drugi in tretji odstavek na strani 9 prvostopenjske odločbe.

16Drugi odstavek na strani 7 prvostopenjske odločbe.

17Prvi odstavek na strani 9 prvostopenjske odločbe.

18Točka II. na strani 3 prvostopenjske odločbe.

19Prvi stavek v zadnjem odstavku na strani 9 prvostopenjske odločbe. Iz prvostopenjske odločbe tudi izhaja, da sta se tako učiteljica (pred razredom) kot tudi dijak opravičila za svoja dejanja.

20Gre za spisovno številko B6, ki jo je v spis predložila tožena stranka.

21Prva alineja 2. člena ZOFVI.

22Enajsta alineja 2. člena ZOFVI.

23Glej na primer mutatis mutandis sodbo Sodišča EU v zadevi Maniero, C-457/17, 15. 11. 2018, odst. 36-44.

24Uradni list EU L 180/22, 19. 7. 2000, člen 3(1)(g); v nadaljevanju: Direktiva 2000/43; glej tudi mutatis mutandis sodbo Sodišča EU v zadevi: ČEZ Razpredelenie Bulgarija AD, C-83/14, 16. 7. 2015, odst. 46, 51.

25Več in konkretno o treh pravnih vidikih določila člena 24(2) Listine EU o temeljnih pravicah, ki jih je prevzelo tudi Sodišče EU, ko podaja razlago določbam prava EU (zadeva K. L., C-646/21, 11. 6. 2024, odst. 73), glej sodbo Upravnega sodišča v sodbi v zadevi I U 1374/2024 z dne 23. 8. 2024 (odst. 74), kjer je šlo za vprašanje napredovanja v višji razred učenca s posebnimi potrebami v osnovni šoli.

26Gre za določilo o prepovedi diskriminacije brez razlikovanja med drugim glede na raso, narodnostni ali socialni izvor, pripadnost narodni manjšini.

27O pravni opredelitvi pravice do izobraževanja iz 2. člena Protokola št. 1 k EKČP glej: Oršuš and others v Croatia, App. no. 15766/03, 16. 3. 2010, odst. 146.

28Gre za določbo o splošni prepovedi diskriminacije, ki pomeni, da je uživanje vseh pravic, "določenih z zakonom", zagotovljeno vsem ljudem brez razlikovanja glede na spol, raso, barvo kože, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, narodnostni ali socialni izvor, pripadnost narodni manjšini, premoženje, rojstvo ali kakšne druge okoliščine in da noben organ oblasti ne sme razlikovati na podlagi okoliščin, navedenih v tem določilu. Ob tem Upravno sodišče pripominja, da so s pojmovno zvezo "določenih z zakonom" mišljene pravice, ki so določene z zakoni države podpisnice EKČP, in ne samo pravice, ki so določene z EKČP.

29Glej mutatis mutandis: Oršuš and others v Croatia, App. no. 15766/03, 17. 7. 2008, odst.66.

31X and others v Albania, App. no. 73548/17 and 45521/19, 31. 5. 2022, odst. 83; Szolcsán v Hungary, App. no. 24408/16, 30. 3. 2023,odst. 48; Zarb Adami v. Malta, App. no. 17209/02, odst. 76; D.H. and Others v. the Czech Republic, App. no. 57325/00, 13. 11. 2007, odst. 184. Sicer je v mednarodni sodni praksi prve standarde o prepovedi diskriminacije na področju izobraževanja ESČP vzpostavilo že leta 1968 v zadevi Case relating to certain aspects of the laws on the use of languages in education in Belgium v Belgium, App. Nos. 1474/62, 1677/62, 1691/62, 1769/63, 1994/63, 2126/64, 23. 7. 1968.

32Szolcsán v Hungary, App. no. 24408/16, 30. 3. 2023, odst. 46; D.H. and Others v. the Czech Republic , App. no. 57325/00, 13. 11. 2007, odst. 175-176.

33Po določbi 4. člena Direktive 2000/43 (z razliko od sodne prakse ESČP) države članice EU lahko določijo, da različno obravnavanje, ki temelji na značilnosti, povezani z raso ali narodnostjo, ne predstavlja diskriminacije, če zaradi narave posameznih poklicnih dejavnosti ali ozadja njihovega opravljanja taka značilnost predstavlja bistveno in odločilno poklicno zahtevo, pod pogojem, da je cilj zakonit in zahteva sorazmerna.

34Glej mutatis mutandis: Szolcsán v Hungary, App. no. 24408/16, 30. 3. 2023, odst. 46-47; Horváth and Kiss v. Hungary , App. no. 29, 1. 2013, odst. 102; Elmazova and others v North Macedonia, App. nos. 11811/20 and 13550/20, 13. 12. 2022, odst. 69, 74; Oršuš and others v Croatia, App. no. 15766/03, 16. 3. 2010, odst. 147-148; Lavida and Others v Greece, App. no. 7973/10, 30. 5. 2013, odst. 61.

35Določene razlike med obveznim osnovnošolskim izobraževanjem in izobraževanjem na višji stopnji z ustavno-pravnega vidika so bile predmet obravnave s strani Ustavnega sodišča na primer v zadevah U-I-45/16, Up-321/18, Up-1140/18, Up-1244/18 (z dne 16. 9. 2021, odst. 89) in U-I-269/12 (z dne 4. 12. 2014, odst. 20-30), vendar ne v kontekstu, ki bi bil primerljiv z obravnavanim upravnim sporom.

36Natančneje o dokaznih pravilih v takih primerih glej na primer sodbo ESČP v zadevi D.H. and Others v. the Czech Republic , App. no. 57325/00, 13. 11. 2007, odst. 177-181 in sodbo Sodišča EU v zadevi ČEZ Razpredelenie Bulgarija AD, C-83/14, 16. 7. 2015.

37Glej na primer mutatis mutandis: Szolcsán v Hungary, App. no. 24408/16, 30. 3. 2023, odst. 55.

38Glej sodno prakso ESČP in Sodišča EU, ki je omenjena pod opombo št. 35 te sodbe.

39Boudjlida, C-249/13, odst. 30-36.

40Ibid., odst. 37.

41Ibid., odst. 38.

42Ibid., tč. 44.

43Ibid., tč. 39.

43Tretji odstavek na strani 7 prvostopenjske odločbe.

44Tretji odstavek na strani 7 prvostopenjske odločbe.

44Glej mutatis mutandis: odločba Ustavnega sodišča Up-748/16, 25. 4. 2018, odst. 12-13.

45Glej mutatis mutandis: odločba Ustavnega sodišča Up-748/16, 25. 4. 2018, odst. 12-13.

45Glej mutatis mutandis: odločba Ustavnega sodišča U-I-403718, 4. 2. 2021, odst. 9; drugi odstavek 12. člena MKOP.

46Glej mutatis mutandis: odločba Ustavnega sodišča U-I-403718, 4. 2. 2021, odst. 9; drugi odstavek 12. člena MKOP.

46Glej tudi šesti odstavek 56. člena ZPSI-1.

47Glej tudi šesti odstavek 56. člena ZPSI-1.

47Glej na primer določbo sedmega odstavka 7. člena Pravilnika o svetovanju in pomoči dijaku med postopkom vzgojnega ukrepanja ter 8. člen Pravilnika o alternativah vzgojnim ukrepom.

48Glej na primer določbo sedmega odstavka 7. člena Pravilnika o svetovanju in pomoči dijaku med postopkom vzgojnega ukrepanja ter 8. člen Pravilnika o alternativah vzgojnim ukrepom.

48Ti alternativni ukrepi so zgolj primeroma navedeni v petem odstavku 56. člena ZPSI-1.

49Ti alternativni ukrepi so zgolj primeroma navedeni v petem odstavku 56. člena ZPSI-1.

49Pristojni organ mora postopek voditi hitro in v rokih, ki omogočajo dijaku uresničevanje njegovih pravic in obveznosti v zvezi z izobraževanjem (šesta alineja četrtega odstavka 83. člena ZPSI-1).

50Pristojni organ mora postopek voditi hitro in v rokih, ki omogočajo dijaku uresničevanje njegovih pravic in obveznosti v zvezi z izobraževanjem (šesta alineja četrtega odstavka 83. člena ZPSI-1).

50Randstad Italia SpA, C-497/20, 21. 12. 2020, odst. 57.

51Randstad Italia SpA, C-497/20, 21. 12. 2020, odst. 57.

51Egenberger, C-414/16, 17. 4. 2018, odst. 78; Torubarov, C-556/17, 56, 73.

52Egenberger, C-414/16, 17. 4. 2018, odst. 78; Torubarov, C-556/17, 56, 73.

52Glej na primer: Salomonson v. Sweden No 38978/97 z dne 12. 2. 2003, Schelling v. Austria No. 55193/00 z dne 10. 2. 2006, Jussila v Finland No. 73053/01 z dne 23. 11. 2006, Pakozdi v Hungary No. 51269/07 z dne 23. 3. 2015, Shadler-Eberle v. Liechtenstein No. 56422/09 z dne 9. 12. 2013 in druge.

53Glej na primer: Salomonson v. Sweden No 38978/97 z dne 12. 2. 2003, Schelling v. Austria No. 55193/00 z dne 10. 2. 2006, Jussila v Finland No. 73053/01 z dne 23. 11. 2006, Pakozdi v Hungary No. 51269/07 z dne 23. 3. 2015, Shadler-Eberle v. Liechtenstein No. 56422/09 z dne 9. 12. 2013 in druge.

53Ramos Nunes de Carvalho e Sá v. Portugal, App no. 55391/13, 57728/13 and 74041/13, 6. 11. 2018, odst. 190-191.

54Ramos Nunes de Carvalho e Sá v. Portugal, App no. 55391/13, 57728/13 and 74041/13, 6. 11. 2018, odst. 190-191.

Zveza:

Podzakonski akti / Vsi drugi akti

Pravilnik o šolskem redu v srednjih šolah (2018) - člen 32

Konvencije, Deklaracije Resolucije

Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) - člen 6, 14 Konvencija ZN o otrokovih pravicah (1989) - KOP - člen 9, 9/1

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju (2006) - ZPSI-1 - člen 56, 56a, 56a/1, 56a/1-1, 82, 82/1, 82/3, 48, 48/1, 48/1-4 Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 138, 138/1, 146, 146/3, 254, 254/2, 214-1, 214-2 Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 15, 15/3, 14, 56, 56/1, 57, 57/3

Mednarodne Pogodbe

Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) - člen 41

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

Podobni dokumenti

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

UPRS Sodba in sklep I U 288/2025-7

ECLI:SI:UPRS:2025:I.U.288.2025.7 Upravni oddelek

Jedro

Izrek

Obrazložitev

Zveza:

Zveza:

Podzakonski akti / Vsi drugi akti

Podzakonski akti / Vsi drugi akti

Konvencije, Deklaracije Resolucije

Konvencije, Deklaracije Resolucije

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Mednarodne Pogodbe

Mednarodne Pogodbe

Pridruženi dokumenti:*

Pridruženi dokumenti:*

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Začni iskati!

Links

Kontaktiraj nas