14. 10. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 28. septembra 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. II Cp 103/2003 z dne 3. 6. 2003 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Piranu št. I 24/98 z dne 14. 11. 2002 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Na podlagi pravnomočne sodbe, ki pritožniku nalaga, naj zgradi oporni zid po celi dolžini podpornega zidu na meji med parcelama pravdnih strank, ki naj prepreči preperevanje flišne zemljine pod temeljem obstoječega podpornega zidu, po predhodno izdelanem načrtu, ob predpostavki, da je zid visok 2,70 metra, je sodišče v izvršilnem postopku zoper pritožnika dovolilo izvršbo s pooblastilom upnici, da na pritožnikove stroške sama zgradi zid. Pritožnik je zoper sklep o izvršbi vložil ugovor, ki mu je Okrajno sodišče v Piranu delno ugodilo in sklep o izvršbi razveljavilo v delu, v katerem dovoljuje izvršbo z izgradnjo zidu preko višine 2,70 metra. Po pritožbi pritožnika je Višje sodišče v Kopru ta sklep z izpodbijanim sklepom potrdilo.

2.V ustavni pritožbi pritožnik izpodbijanima sklepoma očita samovoljnost in arbitrarnost in s tem kršitev 22. člena Ustave. Meni, da je sodišče dovolilo izvršbo sodbe, katere izrek je nerazumljiv, saj iz izvršilnega naslova ni razvidno, kakšen in kako visok zid mora zgraditi ter kdo mora izdelati načrt in pridobiti dovoljenja. Po mnenju pritožnika je sodišče ugodilo nesklepčnemu tožbenemu zahtevku, nato pa z izpodbijanima sklepoma dovolilo nekaj, ker ne izhaja iz izvršilnega naslova in česar tudi upnik ni predlagal.

Sklicevanje Višjega sodišča na obrazložitev odločbe nižjega sodišča, s katero je bilo pritožniku odgovorjeno na sporna vprašanja, pa po mnenju pritožnika pomeni, da postane pravnomočna tudi obrazložitev, kar naj bi bilo v nasprotju z zakonom in sodno prakso. V ustavni pritožbi pritožnik opozarja še na nemožnost izvršitve sodbe, ker naj bi se podporni zid medtem že porušil.

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku, in ne presoja samih po sebi kršitev pri ugotavljanju dejanskega stanja ter pri uporabi materialnega in procesnega prava. Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

4.Pritožnik kršitev 22. člena Ustave utemeljuje z očitkom, da je sodišče odločalo samovoljno. Tega izpodbijanima sklepoma, izdanima v izvršilnem postopku, ni mogoče očitati. Odločitev sodišč, da je izvršilni naslov dovolj razumljiv in določen, da se lahko izvrši in da zato ne pomeni razloga, ki bi preprečeval izvršbo, je oprta na razumne in logične pravne argumente in ji zato ni mogoče očitati samovoljnosti in s tem kršitve 22. člena Ustave.

5.Zmotno je pritožnikovo sklepanje, da je pritožbeno sodišče štelo za pravnomočno tudi obrazložitev izvršilnega naslova in da tako ravnanje pomeni neobrazložen odstop od sodne prakse, po kateri postane pravnomočen le izrek sodne odločbe.

Obveznost pridobiti ustrezna dovoljenja in načrte za gradnjo opornega zidu za pritožnika namreč ne izhaja šele iz obrazložitve izvršilnega naslova, pač pa je na podlagi sklepanja z večjega na manjše logično vsebovana že v samem izvršilnem naslovu. S pavšalnim očitkom, da je pritožbeno sodišče ravnalo arbitrarno, ko je v razlogih svoje odločbe med drugim zapisalo, da mu je sodišče to pojasnilo že v obrazložitvi spornega izvršilnega naslova, pritožnik zato ne more utemeljiti zatrjevanega odstopa od sodne prakse. Enako neutemeljen je zato tudi očitek, da je sodišče s sklepom o izvršbi dovolilo nekaj, kar ne izhaja iz izvršilnega naslova.

6.Ker z izpodbijano sodbo očitno ni bila kršena pravica iz 22. člena Ustave, kot jo zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger