Jedro

Skupnost vsakokratnih etažnih lastnikov je po zakonu udeleženec postopkov po ZVEtL-1.

Glede na povedano v tem postopku ni potreben poseben postopek odločanja o tem, ali je skupnosti mogoče priznati položaj stranke ali ne, in ugotavljanja, ali gre za spor v zvezi z upravljanjem večstanovanjske stavbe, morebiti celo za pravno praznino.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani I. točki izreka potrdi.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se v postopek po uradni dolžnosti pritegne skupnost vsakokratnih etažnih lastnikov stavbe na naslovu A (I. točka izreka sklepa) in da morajo predlagatelji v 15 dneh od prejema tega sklepa predložiti še en dodatni izvod predloga z dne 18. 9. 2023 s prilogami, sicer bo sodišče njihov predlog zavrglo (II. točka izreka sklepa).

2.Zoper I. točko izreka sklepa se po pooblaščencu pravočasno pritožuje druga nasprotna udeleženka. Navaja, da ji je naslovno sodišče napačno vročalo sklep, saj ima pooblaščenca in bi se pisanja morala vročati njemu. Vročitev stranki se v takem primeru ne šteje za veljavno in pomeni bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Nadalje je sporna odločitev glede pritegnitve skupnosti vsakokratnih etažnih lastnikov v predmetni postopek po uradni dolžnosti, saj je vprašljivo že izhodišče glede etažnih lastnikov kot subjekta, ki se mu v določeni pravdi prizna lastnost stranke pravdnega postopka. Gre za pravno praznino, v sodni praksi pa so različna stališča glede možnosti podelitve sposobnosti biti stranka v skladu s 76. členom ZPP. Skupnosti etažnih lastnikov se pravno sposobnost lahko priznava le v primerih, ko gre za spore, povezane z upravljanjem večstanovanjske stavbe. Sodišče je navedeno skupnost preuranjeno pritegnilo v postopek, ne da bi sploh presojalo o podelitvi pravdne sposobnosti slednji. Sodišče ni vpogledalo v podatke Ajpes, iz katerih bi ugotovilo, da etažni lastniki niso ustanovili skupnosti lastnikov kot pravne osebe po 72. členu SZ-1. Tudi sicer pa je taka pravna sposobnost specialna, omejena na dejavnost upravljanja večstanovanjske stavbe. Nosilci vseh ostalih pravic ostanejo etažni lastniki sami. Ker predmetni spor ni spor v zvezi z upravljanjem večstanovanjske stavbe, ni pogojev za podelitev skupnosti lastnikov sposobnost biti stranka. Predlaga, da se predlagateljem naloži plačilo stroškov pritožbenega postopka.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da sicer drži, da drugi nasprotni udeleženki izpodbijani sklep ni bil vročen po pooblaščencu, vendar pa iz podatkov v spisu hkrati izhaja, da je obravnavana pritožba vložena pravočasno ter drugi nasprotni udeleženki ni bila kršena pravica do pravnega sredstva. Navedeno pomeni, da se je kljub napačni vročitvi druga nasprotna udeleženka pravočasno seznanila s sodnim pisanjem in o tem obvestila svojega pooblaščenca. To pa posledično pomeni, da je treba uporabiti pravilo, da se na kršitev pravil o vročanju ni mogoče sklicevati, če naslovnik kljub kršitvi prejme pisanje (šesti odstavek 139. člena ZPP v zvezi s 3. členom ZVEtL-1 v zvezi z 42. členom ZNP-1). Posledično kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 3. členom ZVEtL-1 in 42. členom ZNP-1 ni podana.

5.Neutemeljena so tudi pritožbena izvajanja druge nasprotne udeleženke o tem, da sodišče prve stopnje v postopek ne bi smelo pritegniti skupnosti vsakokratnih lastnikov stavbe na naslovu A.

6.Po prvem odstavku 48. člena Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1) so udeleženci postopka za ugotovitev pripadajočega zemljišča naslednji subjekti: 1. predlagatelj, 2. zemljiškoknjižni lastnik stavbe, h kateri se ugotavlja pripadajoče zemljišče, če stavba po podatkih zemljiške knjige ni v etažni lastnini, 3. skupnost vsakokratnih etažnih lastnikov stavbe, h kateri se ugotavlja pripadajoče zemljišče, 4. vpisani etažni lastniki stavbe, h kateri se ugotavlja pripadajoče zemljišče, če je stavba po podatkih zemljiške knjige v etažni lastnini in niso podani pogoji za udeležbo skupnosti vsakokratnih etažnih lastnikov, in 5. zemljiškoknjižni lastnik zemljišča.

7.Reševanja predlogov za določitev pripadajočega zemljišča se je treba lotiti z vključevanjem vseh potencialnih udeležencev v postopek. Sodišče mora na udeležbo potencialnih udeležencev v postopkih določitve pripadajočega zemljišča k večstanovanjskim stavbam paziti po uradni dolžnosti. Če ugotovi, da bi bilo zemljišče, ki je predmet postopka, pripadajoče zemljišče neke stavbe, kak etažni lastnik pa še ni udeleženec postopka, mora po uradni dolžnosti ugotoviti, kdo so potencialni udeleženci, jih pozvati k izjavi, jih seznaniti s procesnim gradivom, ki zadeva njihove pravice, ter odločiti, da se udeležijo postopka kot udeleženci (drugi odstavek 48. člena ZVEtL-1 in prvi odstavek 5. člena ZVEtL-1, prim. sklep VSL II Cp 741/2022).

8.Skupnost vsakokratnih etažnih lastnikov je po zakonu udeleženec postopkov po ZVEtL-1 (glej sklep VSL II Cpg 154/2023). V 4. členu ZVEtL-1 je namreč določeno, da je udeleženec postopka skupnost etažnih lastnikov oziroma pridobiteljev posameznih delov v stavbi, oziroma ima skupnost vsakokratnih etažnih lastnikov ex lege status udeleženca v nepravdnem postopku. Res ji to samo po sebi ne daje sposobnost biti stranka tudi v pravdnem (kjer je treba uporabljati 76. člen ZPP) oziroma v drugih postopkih, vendar obravnavani postopek ni pravdni postopek. Glede na povedano v tem postopku ni potreben poseben postopek odločanja o tem, ali je skupnosti mogoče priznati položaj stranke ali ne, in ugotavljanja, ali gre za spor v zvezi z upravljanjem večstanovanjske stavbe, morebiti celo za pravno praznino.

9.Druga nasprotna udeleženka niti ne prereka, da se postopka do sedaj še ni udeleževala oseba (skupnost), ki bi morala imeti položaj udeleženca postopka, kar je sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti pravilno ugotovilo. Zato je ravnalo pravilno, ko je udeležence pritegnilo v postopek, jih pozvalo k izjavi in jih seznanilo s procesnim gradivom, ki zadeva njihove pravice (5. člen ZVEtL-1).

10.Odločitev sodišča prve stopnje je po pojasnjenem pravilna, pritožba, pa ni utemeljena. Pritožbeno sodišče jo je zato zavrnilo in sklep v izpodbijani I. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 3. členom ZVEtL-1 in 42. členom ZNP-1).

11.O stroških pritožbenega postopka (ki niti niso opredeljeno priglašeni) v tej fazi postopka ni mogoče odločati. Sodišče prve stopnje bo o njih odločilo po kriterijih iz tretjega odstavka 15. člena ZVEtL-1, ki jih bo mogoče celovito upoštevati samo ob sprejemu končne odločitve.

Zveza:

Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (2017) - ZVEtL-1 - člen 3, 5, 5/1, 48, 48/1, 48/2 Stanovanjski zakon (2003) - SZ-1 - člen 72 Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 42 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 76, 139, 139/6

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.