Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sodišče je sicer dejansko stanje ugotovilo popolno, saj je izvedensko mnenje v celoti sprejelo, zmotno pa je uporabilo materialno pravo, saj presoja sodišča v primerih določitve in odprave rente lahko temelji le na predvidevanjih, izhajajoč pri tem iz normalnega, običajnega teka stvari. Dokazni standard gotovosti je tako v takšnih primerih izključen. Posledično zadošča že ocena, da so se okoliščine pomembneje spremenile.
Pritožbi se ugodi in se izrek sodbe spremeni tako, da se pravilno glasi: „Mesečna renta, ki jo je od 1. 7. 1994 dalje dolžna plačevati tožeča toženi stranki v znesku 62,59 EUR, ki zapade vsakega petega v mesecu za pretekli mesec, katera je bila določena s sodbo Okrožnega sodišča v Krškem, opr. št. P 119/95-43 z dne 19. 12. 1996, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 357/97 z dne 17. 9. 1997 in sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. II Ips 40/98 z dne 11. 02. 1999, se od dne 1. 10. 2008 odpravi.
Tožena stranka je dolžna tožeči povrniti pravdne stroške v višini 1.960,00 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka naprej, pod izvršbo.“ Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki stroške pritožbenega postopka v znesku 238,97 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka naprej, pod izvršbo.
(1) Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo, tožeči stranki pa naložilo plačilo pravdnih stroškov v višini 574,01 EUR.
(2) Zoper prvostopenjsko sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) pritožuje tožeča stranka ter v bistvenem navaja, da je sodišče napačno presodilo izvedensko mnenje izvedenke medicinske stroke A. S. G.. Dodaja, da iz mnenja izhaja, da so bile že v času smrti pokojnega A. L. ugotovljene bolezenske spremembe na srcu, ožilju in jetrih, izvedenka pa je ocenila, da se bi tovrstna obolenja s starostjo še poslabšala. Izvedenka je nadalje ocenila, da pokojnik, če bi bil še živ, pri starosti 75 let ne bi bil več sposoben za pridobitno delo na kmetiji, čemur je sodišče najprej sledilo, nato pa navedlo, da zgolj verjetnost za odločitev v konkretnem primeru ne zadošča. S tem je napravilo bistveno kršitev določb Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) iz 14. tč. Drugega odst. 339. člena ZPP. Dodaja, da izvedenska mnenja tudi sicer temeljijo na ocenah in predvidevanjih izvedencev v povezavi z razpoložljivo dokumentacijo in pravilih stroke, ne pa na natančnih meritvah. Sodišče je zato v tem delu tudi nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Dodaja še, da so že na tej podlagi podane spremenjene okoliščine, ki zadoščajo za ukinitev rente, zato za popolno ugotovitev dejanskega stanja ni pomembno, kakšne so bile ugotovitve izvedenca kmetijske stroke.
(3) Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.
(4) Pritožba je utemeljena.
(5) V skladu s 175. členom Obligacijskega zakonika (OZ) lahko sodišče na zahtevo oškodovalca zmanjša ali odpravi rento, če se pomembneje spremenijo okoliščine, ki jih je imelo pred očmi ob izdaji prejšnje odločbe.
(6) V konkretnem primeru tožnik zahteva ukinitev pravnomočno dosojene rente na dveh podlagah, in sicer se sklicuje na slabo zdravstveno stanje in starost pokojnika, ki bi v času vložitve tožbe znašala 75 let ter na zmanjšanje donosnosti kmetije tožene stranke v sedanjih razmerah. Glede prvega kriterija pritožba pravilno opozarja, da je prvostopenjsko sodišče nepravilno zaključilo, da izvedensko mnenje izvedenke medicinske stroke A. S. G., dr. med., ne zadošča za presojo, da pokojni A. L. ne bi bil več sposoben za nobeno pridobitno delo na kmetiji. Sodišče je sicer dejansko stanje ugotovilo popolno, saj je izvedensko mnenje v celoti sprejelo, zmotno pa je uporabilo materialno pravo, saj presoja sodišča v primerih določitve in odprave rente lahko temelji le na predvidevanjih, izhajajoč pri tem iz normalnega, običajnega teka stvari (primerjaj N. Plavšak in ostali, Obligacijski zakonik s komentarjem, splošni del, 1. knjiga, GV Založba , Ljubljana 2003, str. 1007). Dokazni standard gotovosti je tako v takšnih primerih izključen. Posledično zadošča že ocena, da so se okoliščine pomembneje spremenile.
(7) Glede na to, da je v konkretnem primeru izvedenka medicinske stroke izrecno navedla, da bi pokojnik, če bi bil še živ, pri svoji starosti 75 let ne bi bil več sposoben za nobeno pridobitno delo, še posebej ne za delo na kmetiji, ki je praviloma težko fizično delo, to po mnenju pritožbenega sodišča zadošča za oceno, da so se okoliščine odmere rente spremenile v takšni meri, da bi bilo potrebno tožbenemu zahtevku ugoditi. Z veliko verjetnostjo je namreč moč zaključiti, da pokojnik, če bi bil še živ, pridobitne dejavnosti ne bi več opravljal. S tem je odpadla okoliščina, ki je bila podlaga za, toženi stranki, dosojeno denarno rento. Ker so bile okoliščine za ukinitev denarne rente podane že na tej podlagi, pritožba tudi pravilno opozarja, da ugotovitve izvedenca kmetijske stroke niso več pravno relevantne. Tožbenemu zahtevku je bilo namreč potrebno ugoditi že ob zgoraj navedeni okoliščini. Sodišče prve stopnje je tako v tem delu zmotno uporabilo materialno pravo, zato je bilo potrebno pritožbi ugoditi in izpodbijano sodbo spremeniti (5. alineja 358. člena ZPP).
(8) Odločitev o pravdnih in pritožbenih stroških temelji na določbi 2. odstavka 165. člena ZPP. Ker je tožnik z zahtevkom uspel, mu mora tožena stranka na podlagi 1. odst. 154. člena ZPP plačati pravdne stroške po stroškovniku z dne 2. 7. 2010. Tožnik je tako upravičen do stroškov odvetniškega zastopanja, in sicer sestave tožbe, treh pripravljalnih vlog ter pristopa na glavno obravnavo in s tem povezanih stroškov trajanja, odsotnosti iz pisarne in kilometrine ter pregled sodbe in poročilo stranki, vse povečano za 2 % materialnih stroškov in 20 % DDV. Stroški odvetnika tako po takrat veljavni Odvetniški tarifi (OT) znašajo 1550 točk (723,00 EUR), povečano za 103,69 EUR iz naslova kilometrin ter 25 točk za materialne stroške, upoštevaje pripadajoči DDV, odvetniški stroški znašajo 992,00 EUR. Temu je potrebno prišteti še plačilo izvedenin (skupaj 870,26 EUR po sklepih na list. št. 25, 35 in 155) in taks za tožbo in sodbo (skupaj 98,52 EUR). Tožnik je tako skupaj upravičen do 1.960,00 EUR pritožbenih stroškov na prvi stopnji. Od priglašenih stroškov pa niso bili priznani stroški posveta in pregleda listin pred sestavo tožbe, saj so slednji že zajeti pri postavki sestava tožbe. Tožeči stranki so bili nadalje priznani tudi stroški pritožbenega postopka, saj je s pritožbo uspela, in sicer 250 točk za sestavo pritožbe, 2 % materialni stroški, 20 % DDV in 98,52 EUR iz naslova sodne takse, kar skupaj znaša 238,97 EUR. Navedene stroške je tožena stranka dolžna plačati v 15 dneh od prejema sodbe, v primeru zamude pa dolguje tudi zakonske zamudne obresti.