Jedro

Ker bi glede na navedbe v tožbi in odgovoru na tožbo sodišče prve stopnje moralo o nespornosti dejanskega stanja odločati na podlagi presoje listinskih dokazov, pogoji za izdajo sodbe brez glavne obravnave v predmetni zadevi niso bili izpolnjeni.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom izreklo, da se zaradi umika tožbe z dne 9. 7. 2012 na ugotovitev obstoja prerekane terjatve - izločitvene pravice v zvezi s sklepom St 1392/2010 Okrožnega sodišča v Celju gospodarski postopek v tej zadevi ustavi (I. točka izreka) ter da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti nadaljnje pravdne stroške v višini 1.135,21 EUR, v 15 dneh po prejemu tega sklepa, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začno teči prvi dan po preteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti, pod izvršbo (II. točka izreka).

2. Zoper tak sklep se pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). V pritožbi navaja, da je sodišče ob kršitvi procesnih pravil in materialnega prava neresnično, samovoljno in arbitrarno zapisalo, da tožnik zaradi umika tožbe ta gospodarski postopek ustavi. Sodišče prve stopnje je izrecno obvestil in zapisal, naj izda sodbo, kar pomeni da ni podal nobene zahteve in zapisov, da tožbo umika. Dodaja še, da je pripravljalno vlogo s prilogami tožene stranke prejel šele 2. 4. 2015, glavna obravnava pa je bila v tej zadevi razpisana 27. 3. 2015 in tako na to vlogo tožnik ni mogel niti podati svojega odgovora. Ostale obrazložitve prvega sodišča pa so povsem neutemeljene, neobrazložene in nepotrebne. Odločitev v izpodbijanem sklepu je samovoljna in predstavlja zlorabo pooblastil sodniške funkcije ter kršenje pravic do poštenega sojenja in je absolutno pristranska.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče v predmetni zadevi razpisalo poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo z dne 27. 3. 2015, da sta pravdni stranki bili pravilno vabljeni, a se kljub temu naroka nista udeležili, niti nista izkazali upravičenih razlogov za izostanek, čeprav sta bili opozorjeni na posledice izostanka z naroka. V skladu s tretjim odstavkom 282. člena ZPP se v primeru, če na poravnalni narok ali na prvi narok za glavno obravnavo ne pride nobene stranka, šteje, da je tožeča stranka tožbo umaknila. Ob ugotovitvah, kot izhajajo iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, je torej sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo tretjega odstavka 282. člena ZPP, ko je odločilo, da se postopek v predmetnem gospodarskem sporu ustavi.

5. V zvezi s pritožbenimi navedbami, da je tožnik sodišče prve stopnje obvestil, da se naroka za glavno obravnavo ne bo udeležil in zahteval, naj sodišče prve stopnje izda sodbo, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je tožeča stranka dne 25. 3. 2015 sodišču poslala obvestilo, iz katerega izhaja, da se naroka ne želi udeležiti, pri čemer pa po ugotovitvah prvostopenjskega sodišča v tej vlogi ni navajala razlogov, ki bi zavezovali sodišče prve stopnje k preložitvi naroka ali odločanju o tožbenem zahtevku brez opravljene glavne obravnave. Sodišče prve stopnje bi namreč lahko odločalo brez glavne obravnave le v primeru, če bi bil izpolnjeni pogoji iz 488. člena ZPP tj. če dejansko stanje med pravdnima strankama ne bi bilo sporno. Nujen pogoj za dopustnost izdaje sodbe brez razpisa naroka za glavno obravnavo je nespornost dejanskega stanja, ki je relevantno za odločitev o tožbenem zahtevku tožeče stranke. Takšna nespornost pa mora biti podana že na podlagi odgovora na tožbo, kar pomeni takoj, ko je vzpostavljena kontradiktornost postopka in je toženi stranki omogočeno, da se opredeli do trditvene podlage tožeče stranke. Sodišče prve stopnje pa na podlagi 488. člena ZPP nima pooblastila, da bi izven naroka za glavno obravnavo dokazno presojalo pisne dokaze zaradi ugotovitve dejanskega stanja (tako Višje sodišče v Ljubljani v sklepu I Cpg 1286/2013 z dne 25. 9. 2014).

6. Po pregledu tožbe in odgovora na tožbo pa sodišče druge stopnje ugotavlja, da bi glede na trditve, ki sta jih v tožbi in odgovoru na tožbo podali pravdni stranki, sodišče prve stopnje moralo o nespornosti dejanskega stanja odločati na podlagi presoje listinskih dokazov (npr. ali je v stečajnem postopku stečajna upraviteljica tožeči stranki priznala terjatev in izločitveno pravico ali ne, kakšna je bila vsebina predhodnih sodnih postopkov med pravdnima strankama, kakšne so bile rešitve itd.), kar pomeni, da pogoji za izdajo sodbe brez glavne obravnave v predmetni zadevi niso bili izpolnjeni.

7. Ker glede na pojasnjeno ni bilo pogojev za odločanje in izdajo sodbe brez glavne obravnave po 488. členu ZPP, je kljub dopisu tožeče stranke, naj sodišče odloči brez glavne obravnave, razpis glavne obravnave bil nujen. Ker pa se je tožeča stranka popolnoma prostovoljno odločila, da se naroka za glavno obravnavo ne bo udeležila, enako pa je ravnala tudi tožena stranka, so v predmetni zadevi bili izpolnjeni vsi pogoji za uporabo domneve iz tretjega odstavka 282. člena ZPP.

8. V zvezi s pritožbenimi navedbami glede vročitve pripravljalne vloge tožene stranke z dne 25. 3. 2014 je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je to pripravljalno vlogo tožene stranke sodišče prejele 25. 3. 2014 in jo še isti dan poslalo v izjavo tožniku, ki je o prispelem pismu bil obveščen 26. 3. 2014, pošto pa je dvignil šele 2. 4. 2015. Vendar to na odločitev v predmetni zadevi nima prav nobenega vpliva, saj se sodišče prve stopnje pri sprejemu izpodbijane odločitve ni oprlo na navedbe v tej vlogi, poleg tega pa pozno vložena pripravljalna vloga tožene stranke v ničemer ne vpliva na nesporno ugotovljeno dejstvo, da na prvi narok za glavno obravnavo ni pristopila nobena od pravdnih strank, ki je edino pravno odločilno dejstvo za sprejem izpodbijane odločitve.

9. Ker odločitev prvostopenjskega sodišča temelji na pravilnih ugotovitvah glede izostanka obeh pravdnih strank s prvega naroka za glavno obravnavo in pravilni presoji, da nobena od strank ni izkazala opravičljivih razlogov za svoj izostanek, in ker je sodišče prve stopnje svojo odločitev ustrezno obrazložilo, so pritožbeni očitki o samovoljnem, arbitrarnem in pristranskem odločanju ter zlorabi pooblastil sodniške funkcije in kršitvah pravic do poštenega sojenja neutemeljene.

10. Glede na navedeno je pritožben sodišče pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 366. in 353. členom ZPP), saj tudi v okviru uradnega preizkusa v skladu z drugi odstavkom 350 člena ZPP ni zasledilo nobene izmed bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, niti zmotne uporabe materialnega prava.