Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da predlagajoči stranki nimajo druge poti, kot tiste, kot jo predlagajo je pritožba neutemeljena. Sodišče prve stopnje pa je spregledalo, da mora po 3. odst. 145. čl. ZNP določiti poleg odškodnine tudi zakonite zamudne obresti od dneva izdaje sodne odločbe dalje do plačila.
Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v 4. odst. izreka spremeni tako, da se pravilno glasi: Predlagajoče stranke so dolžne nasprotnima udeležencema plačati denarno nadomestilo in sicer vsak po 10.000,00 SIT oziroma skupaj 60.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 9.6.1998 dalje do plačila, v roku 15 dni, da ne bo izvršbe in jima povrniti stroške tega postopka, kar bo sodišče odločilo s posebnim sklepom. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom za potrebe parcel, last predlagajočih strank dovolilo zasilno pot, pravico hoje in vožnje z vsemi vozili po poteku jugozahodnega dela parcele, last nasprotnih udeležencev, kot je opisano v 1. odst. izreka in iz terenske skice, ki jo je naredil sodni izvedenec dne 8.5.1998 in je sestavni del tega sklepa. Med drugim je odločilo, da mora vsak predlagatelj plačati nasprotnima udeležencema 10.000,00 SIT in stroške, s tem, da bo stroške sodišče določilo s posebnim sklepom. Proti temu sklepu vlagata pritožbo nasprotnika zaradi vseh pritožbenih razlogov. Predlagatelji so že dvakrat uvedli isti postopek, ki pa ga je naslovno sodišče ustavilo, zadnjič s sklepom z dne 18.11.1996. Predno je ta sklep postal pravnomočen, so predlagatelji dne 25.11.1996 vložili nov predlog, ki ga je sodišče upoštevalo, čeprav bi ga moralo kot preuranjenega zavrniti. Nasprotniki so z ureditvijo poti izsilili sodno rešitev in določitev te poti, poškodovali vodovodno napeljavo tako, da je pretok do njih zmanjšan, vode celo ne izteka iz cevi v zemljo. Sodišče bi moralo v izreku sklepa odrediti ukrepe za popravilo vodovodne napeljave in preprečevanje bodoče škode. Sodišče določi sicer odškodnino, pri čemer ne določi obveznosti plačila zamudnih obresti po 2. odst. 145. čl. ZNP. Sodišče bi moralo z ogledom ugotoviti, ali je zasilna pot resnično edina in najmanj škodljiva. Sodišče je sicer z izvedencem opravilo ogled in to dvakrat, vendar je očitno sledilo navedbam in interesom predlagateljev, ki so že pot naredili. Ni upoštevalo pozive nasprotnikov, da je možna in za njih manj škodljiva izvedba poti iz njihovih parcel na južnem koncu istih neposredno na asfaltirano javno cesto. Zlasti je določena pot zelo parcele F.in Š., saj je bolj oddaljena. Na vročeno pritožbo predlagajoče stranke niso odgovorile. Pritožba je delno utemeljena. Sodišče prve stopnje je pravilno oprlo svojo odločitev na določbe Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) in sicer določbe členov 140 do 149. Med stranka ni spora o tem, da je spornih še v izreku opisanih 17 m2 zemljišča, ki se nahaja na parceli nasprotnih udeležencev. Nasprotna udeleženca pa trdita, da bi bila druga pot boljša. Sodišče prve stopnje je v opravljenem dokaznem postopku, zlasti dveh ogledeh in na podlagi izvedeniškega mnenja ugotovilo, da je v izreku opisana pot ustrezna, kot je določeno v 143. členu ZNP. Pri tem pritožnika nimata prav, ko trdita, da sodišče ni upoštevalo njune variante, ko sta predlagala, da bi si predlagatelji uredili pot po južni strani. Sodišče je ugotovilo, da je teren na parcelah predlagateljev proti terenu nasprotnih udeležencev od juga do severa takšen, da strmo pada s približnim naklonom 6 % oziroma 12 ločnih stopinj in ocenilo, da to ni primerno. Trasa zasilnih poti po delu parcel št. 75/10 in delu parcelne št. 75/8, ki sta jo predlagale nasprotne udeleženke ni možna, ker na parcelni št. 75/10 stoji stanovanjska hiša, na prcelni številki 75/8 pa temelji za novo hišo. To pomeni, da je sodišče upoštevalo tudi njune ugovore, vendar je ocenilo, da niso utemeljeni. Nadalje pritožba graja izpodbijani sklep v delu, ker ni ugotovil škode oziroma poškodovanja vodovoda. Določba 144. čl.ZNP predvideva določitev ustreznega denarnega nadomestila za dovoljeno nujno pot. Gre za omejevanje lastninske pravice in s tem določeno prikrajšanje. Ta člen ne pomeni, da mora sodišče po uradni dolžnosti ugotoviti morebitno drugo škodo, ki naj bi jo naredili predlagatelji nasprotnim udeležencem. Takšne, eventualne odškodninske zahtevke mora pritožnik postaviti v ustreznem postopku. Pač pa je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko ni po 145. čl. ZNP določilo zakonitih zamudnih obresti od izdaje sodne odločbe do plačila. Zato je pritožbeno sodišče v mejah pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (za pravilno uporabo materialnega prava) četrti del izreka izpodbijanega sklepa spremenilo tako, da je dodalo obveznost predlagateljem, da plačajo vsak po 10.000,00 SIT odškodnine z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodne odločbe do plačila (373. čl. ZPP/77 v zvezi s 37. čl. ZNP). Pritožba pa nima prav, ko trdi, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb postopka, kjer je obravnavalo predlog ob trditvah nasprotnih udeležencev, o litispindenci. V nepravdni zadevi N 22/96 je sodišče prve stopnje izdalo sklep, da se šteje predlog za umaknjenega in se postopek ustavi dne 18.11.1996, ki je postal pravnomočen 17.12.1996. Predlagatelji so vložili nov predlog v tem postopku dne 22.11.1996. Nasprotni udeleženci so prejeli predlog 19.1.1997, to je po pravnomočnosti sklepa o umiku predloga iz zadeve N 22/96. Litispindenca nastane, ko je tožba vročena nasprotni stranki in preneha, ko postane sodba pravnomočna. V konkretnem primeru je bil predlog vročen po pravnomočnosti sklepa o umiku, zato ni šlo za litispindenco (194. čl. ZPP v zvezi s 37. čl. ZNP). Ker je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje, pravilno uporabilo materialno pravo, razen v spremenjenem delu, pri tem pa ni zagrešilo nobene kršitve postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je bilo treba pritožbo v preostalem delu zavrniti kot neutemeljeno in v nespremenjenem delu potrditi sklep sodišča prve stopnje.