Jedro

Tako po določbah ZDavP kot tudi po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku se izvršba lahko opravi le zoper tistega ki je dolžan izpolniti obveznost-zavezanca.

Izrek

Tožbi se ugodi, izpodbijana odločba se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo pritožbo zoper sklep o prisilni izterjavi dolga iz osebnih prejemkov iz naslova neplačanega prispevka za programe RTV Slovenija z dne 28. 2. 2004. V obrazložitvi navaja, da je RTV Slovenija z odločbo z dne 20. 4. 2001 tožniku naložila plačilo neplačanih prispevkov za programe RTV Slovenija od junija do vključno aprila 2001 s pripadajočimi obrestmi skupaj 27.692,00 SIT v 15 dneh od vročitve odločbe. Ker dolg po odločbi, ki je postala izvršljiva dne 7. 5. 2001, v predpisanem roku ni bil poravnan, je bil tožniku dne 28. 2. 2004 izdan sklep o prisilni izterjavi dolga iz osebnih prejemkov iz naslova neplačanega prispevka za programe RTV, v skupnem znesku 49.524,00 SIT, zoper katerega se pritožuje tožnik, ki trdi, da je isti dolg že bil izterjan s sklepom z dne 26. 6. 2002 in da gre zato za dvakratno izterjavo istega dolga. Tožena stranka na podlagi spisne dokumentacije ugotavlja, da je bil sklep z dne 26. 6. 2002, za katerega tožnik navaja, da je bil izvršen, izdan na podlagi odločbe o obveznosti plačila prispevka za programe RTV Slovenija z dne 20. 4. 2001, sklep, ki ga tožnik s pritožbo izpodbija, pa je bil izdan na podlagi odločbe z dne 20. 4. 2001. Na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP tožena stranka zato ugotavlja, da je bil postopek pred izdajo odločbe pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

Tožnik v tožbi ponavlja pritožbene trditve. Navaja, da je bil dolg, ki se izterjuje s sklepom z dne 28. 2. 2004 že izterjan s sklepom z dne 26. 6. 2002, ko je izplačevalec pokojnine tožniku trgal pokojnino na njegovi podlagi. V zvezi s tem se sklicuje na dopis ZPIZ z dne 15. 4. 2003, ki se že nahaja v spisu. Zato je že v pritožbi zoper sklep z dne 28. 2. 2004 toženi stranki predlagal naj izvršbo, ki teče za že poravnani dolg ustavi. Toženi stranki očita, da na njegove ugovore ni odgovorila in da dejanskega stanja, o tem, da gre za en in isti dolg ni ugotavljala. Sodišču predlaga, da naj sklep in izpodbijano odločbo razveljavi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih navedenih v izpodbijani odločbi in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Državno pravobranilstvo Republike Slovenije udeležbe, kot zastopnik javnega interesa, v tem upravnem sporu ni prijavilo udeležbe.

Tožba je utemeljena.

Tožnik je že v pritožbi v upravnem postopku ugovarjal, da je bil dolg iz naslova neplačanega prispevka za programe RTV Slovenija, že izterjan s sklepom z dne 26. 6. 2002. Po presoji sodišča tega ugovora tožena stranka ni pravilno presodila, ko je le zaključila, da je bil sklep z dne 26. 6. 2002, ki je bil izterjan, izdan na podlagi odločbe o obveznosti plačila prispevka za programe RTV Slovenija z dne 20. 4. 2001, izpodbijani sklep z dne 28. 2. 2004 pa je bil izdan na podlagi odločbe o obveznosti plačila prispevka za programe RTV Slovenija z dne 20. 4. 2001, ne da bi navedla razloge zaradi katerih pritožbi ni ugodila.

Iz podatkov v predloženih spisih je jasno razvidno le dejstvo, da je bil z odločbama z dne 20. 4. 2001 kot zavezanec za plačilo neplačanega prispevka za programe RTV Slovenija za obdobje od meseca junija 2000 do vključno aprila 2001, določen po odločbi A.A., B. 99, C., po odločbi pa A.A., B. 83, C.. Sklepa o prisilni izterjavi dolga izdana na podlagi navedenih odločb pa se glasita na A.B., D. 16, C., to je na tožnika, ki zatrjuje, da je dolg iz naslova neplačanega prispevka za programe RTV Slovenija za navedeno obdobje že bil izterjan na podlagi sklepa z dne 26. 6. 2002. Ker iz podatkov v spisih ni razvidno, da je tožnik A.B., D. 16, C., zavezanec za plačilo prispevka za programe RTV Slovenija tudi po odločbi z dne 20. 4. 2001, s katero je bil kot zavezanec za že navedeni neplačani prispevek določen A.A., B. 83, C., je glede na tožnikove ugovore, odločitev tožene stranke, vsaj preuranjena. Tako po določbah ZDavP kot tudi po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00, 52/02, 73/04 - ZUP) se izvršba lahko opravi le zoper tistega ki je dolžan izpolniti obveznost-zavezanca. Zato bo morala tožena stranka najprej ugotoviti ali je tožnik tudi zavezanec za plačilo prispevkov, ki so bili ugotovljeni za A.A. iz B. 83, C.. Če bo ugotovila, da je tožnik zavezanec tudi za plačilo prispevka,ki se glasi na A.A. iz B. 83, C., pa bo morala sporni sklep o prisilni izterjavi dolga preizkusiti tudi v delu, v katerem organ prve stopnje ugotavlja, da je postala odločba o plačilu prispevka, ki predstavlja izvršilni naslov, izvršljiva. Iz predloženih spisov namreč ne izhaja, da je bila navedena odločba vročena A.B., D. 16, C.. Sodišče zato, na podlagi tako nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, ne more preizkusiti trditve tožnika, da je dolg, ki je predmet spornega sklepa o prisilni izterjavi dolga že bil izterjan na podlagi sklepa z dne 26. 6. 2002. Glede na navedeno je sodišče tožbi ugodilo in je po 2. točki 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97,k 65/97 - popr. in 70/00 - ZUS) izpodbijano odločbo odpravilo. Tožena stranka, ki ji je zadeva vrnjena v ponoven postopek (2. odstavek 60. člena ZUS), bo zato morala izdati novo odločbo in v skladu s pravili postopka ugotoviti dejstva, ki so za odločanje o utemeljenosti tožnikove pritožbe po presoji sodišča pravno pomembna (3. odstavek 60. člena ZUS).

Sodišče o tožnikovem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ni odločalo, ker je bila tožniku z odločbo Upravnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. Bpp 42/04-2 z dne 26. 10. 2004 že odobrena tudi pravna pomoč v obliki plačila sodnih taks za ta upravni spor.