Jedro

Pri ponovnem odločanju o tožbenem zahtevku bo moralo sodišče prve stopnje odpraviti omenjene procesne napake, pri čemer v tej zvezi pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da je zaradi same narave kršitev izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Ob tem je treba tudi upoštevati, da zaradi takšne odločitve (glede na merila iz 4. člena Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja) ne bo prišlo do hujše kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (drugi odstavek 354. člena ZPP).

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje v celoti razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Na podlagi sklepa predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, Su 1386/2018 z dne 24.9.2018 je za odločanje o pritožbi v konkretni pritožbeni zadevi pristojno Višje sodišče v Kopru.

2. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek za izročitev računovodske oziroma knjigovodske dokumentacije. Poleg tega je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo tudi odločilo, da nosi tožeča stranka svoje pravdne stroške.

3. Zoper to sodbo se je po svojem pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov pritožila tožeča stranka in predlagala pritožbenemu sodišču, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, skupaj s plačilom vseh stroškov. V pritožbi opozarja, da je sodišče prve stopnje naredilo neustrezno dokazno oceno in je premalo skrbno tehtalo posamezne dokaze. Sodišče je premalo tehtalo dejstvo, da se je tožena stranka izogibala svojemu zaslišanju. Prav tako sodišče ni dalo dovolj poudarka na dejstvo, da je tožena stranka predložila zgolj račun družbe R. z dne 14.9.2015, ki pa se sploh ne glasi na njeno ime. Tožeča stranka je izrecno prerekala dejstvo, da se je toženi stranki pokvaril računalnik. Pritožba nadalje opozarja, da je sodišče prve stopnje povzemalo navedbe tožene stranke, da naj bi storitve za tožečo stranko opravljala še do 18.11.2015, torej še dva meseca po tem, ko naj bi se ji okvaril računalnik. O težavah z računalnikom v tem času tožena stranka tožeči stranki ni nič sporočila. Iz pisne izjave tožeče stranke z dne 14.2.2018 izhaja, da je tožeča stranka večkrat neuspešno pozivala toženo stranko k izročitvi predmetne dokumentacije, a se je tožena stranka temu izogibala, pri čemer je tožečo stranko poskušala prepričati, da ji pripravi še bilanco za leto 2015. Teh dejstev tožena stranka ni prerekala. Brez vtoževane dokumentacije ni jasno, kako naj bi tožena stranka v tako kratkem času lahko pripravila bilanco stanja, ko pa naj bi bili vsi dokumenti uničeni že v septembru 2015. Pred spornim postopkom tožena stranka tožeči stranki ni niti enkrat omenila, da se bi ji okvaril računalnik. Tožeča stranka je tudi v tožbi jasno navedla, da je tožena stranka vso dokumentacijo, vključno z vsemi elektronskimi nosilci, odnesla s sedeža podjetja tožeče stranke in jih ima pri sebi.

4. Tožena stranka je podala odgovor na pritožbo in predlagala pritožbenemu sodišču, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje. Priglasila je tudi pravdne stroške.

5. Pritožba tožeče stranka je utemeljena.

6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe po eni strani ugotovilo, da je tožena stranka razpolagala s sporno računovodsko (knjigovodsko) dokumentacijo tožeče stranke vsaj do 22.10.2015, po drugi strani pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je v septembru 2015 prišlo do nepopravljive okvare računalnika, na katerem je toženka vodila računovodstvo za tožnika, in posledično do izgube spornih dokumentov. Že iz tega izhaja, da so razlogi o odločilnih dejstvih v izpodbijani sodbi med seboj v nasprotju, kar predstavlja absolutno bistveno postopkovno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, na katero je dolžno paziti pritožbeno sodišče tudi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).

7. Na načelni ravni sicer drži zaključek sodišča prve stopnje, da mora tožnik kot lastnik stvari, katere vrnitev zahteva, dokazati tudi, da je stvar v dejanski oblasti toženca (prvi in drugi odstavek 92. člena Stvarnopravnega zakonika – SPZ). Vendar pa je v konkretnem primeru prišlo do prevalitve dokaznega bremena, saj je toženka trdila in dokazovala, da sporno dokumentacijo (ki jo je kot računovodkinja vodila za tožnika v elektronski obliki na svojem računalniku) nima več, ker je v septembru 2015 prišlo do nepopravljive okvare računalnika (in posledično do izgube spornih dokumentov). V tej zvezi pa pritožba upravičeno opozarja, da dokazna ocena sodišča prve stopnje ne ustreza postulatom iz 8. člena ZPP, saj ni dovolj celovita in skrbna ter razumno argumentirana. Ne le, da se je toženka izognila svojemu zaslišanju (kljub pozivu sodišča ni podla pisne izjave po 236.a členu ZPP), temveč je dejstvo glede okvare računalnika dokazovala tudi na posreden način, to je z računom družbe R. z dne 14.9.2015, ki se niti ni glasil na njeno ime. Poleg tega je tožena stranka dejstvo okvare računalnika in uničenje dokumentov (september 2015) izpostavila šele v aktualni pravdi, upoštevaje ob tem, da je hkrati zatrjevala, da je računalniške storitve za tožečo stranko opravljala še vse tja do 18.11.2015 (torej še dva meseca po tem, ko naj bi se računalnik okvaril in se s tem uničili dokumenti na njem), za tožečo stranko pa je hotela narediti tudi bilanco za leto 2015. Po oceni pritožbenega sodišča je zato podana tudi procesna kršitev iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki je lahko vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe.

8. Iz teh razlogov je moralo pritožbeno sodišče pritožbi tožeče stranke ugoditi, razveljaviti izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje in zadevo vrniti temu sodišču v novo sojenje.1 Pri ponovnem odločanju o tožbenem zahtevku bo moralo sodišče prve stopnje odpraviti omenjene procesne napake2, pri čemer v tej zvezi pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da je zaradi same narave kršitev izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Ob tem je treba tudi upoštevati, da zaradi takšne odločitve (glede na merila iz 4. člena Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja) ne bo prišlo do hujše kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (drugi odstavek 354. člena ZPP).

PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge (člen 357a/2 ZPP) in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozvalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oz. odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje. O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

1 Glede okvare računalnika je tožena stranka kot dokaz predlagala tudi zaslišanje priče T. O.. 2 Upoštevaje tudi pravilo o dokaznem bremenu.