Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL sodba I Cp 1319/99

ECLI:SI:VSLJ:2000:I.CP.1319.99 Civilni oddelek

najem poslovnih prostorov višina najemnine občina
Višje sodišče v Ljubljani
24. maj 2000

Povzetek

Sodišče je potrdilo sklep o izvršbi, s katerim je bila toženi stranki naložena plačilo najemnine za poslovni prostor, ki se je zvišala z majem 1992. Tožena stranka, neprofitno društvo, je neuspešno zahtevala znižanje najemnine zaradi težke finančne situacije. Sodišče je ugotovilo, da znižanje najemnine ni mogoče, saj Odlok Občine Ljubljana - Center to ne predvideva. Pritožba tožene stranke je bila zavrnjena kot neutemeljena, saj ni navajala konkretnih pritožbenih razlogov.
  • Zvišanje najemnine za poslovni prostor in možnosti za znižanje najemnine.Ali je tožena stranka upravičena do znižanja najemnine za poslovni prostor glede na težko finančno situacijo in neprofitno naravo društva?
  • Utemeljenost pritožbe zoper sklep o izvršbi.Ali je pritožba tožene stranke utemeljena glede na njeno pravočasno neudeležbo na naroku in morebitne kršitve pravdnega postopka?
  • Opredelitev poslovnih prostorov.Kako se opredeljujejo poslovni prostori in kakšne so posledice za najemnike, ki zasedajo takšne prostore?
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Z majem 1992 se je povečala najemnina za poslovni prostor. Tedaj je namreč stopil v veljavo Odlok Občine Ljubljana - Center o oddajanju poslovnih prostorov v najem in določanju najemnin (Ur. list RS št. 13/92 z dne 20.3.1992). Oprostitev ali znižanje najemnine je po navedenem odloku mogoče zahtevati le v primerih iz 21. čl., kar je tožena stranka tudi storila, a neuspešno. Glede na to znižanje najemnine kljub razlogom, ki jih navaja (neprofitno društvo, ki praktično nima vira prihodka, težka finančna situacija, prostorska stiska), ni mogoče in je dolžna plačevati najemnino v skladu z odlokom.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da ostane v veljavi sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, s katerim je bilo toženi stranki naloženo plačilo zneska 277.640,20 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 21.12.1992 do plačila in 4.000,00 SIT izvršilnih stroškov. Toženi stranki je naložilo, da povrne posameznim tožnicam zneske pravdnih stroškov, kot so ti razvidni iz 2. tč. izreka. Zoper sodbo se je tožena stranka pravočasno pritožila. Navaja, da na narok ni prišla pravočasno po naključju, v nadaljevanju pa opisuje, kje je doslej imelo šahovsko društvo svoje prostore in v kakšnem stanju. Sedanje prostore je bilo treba pred začetkom uporabe v celoti adaptirati. Poleg najemnine tožena stranka redno plačujejo tudi vse dajatve. Z majem 1992 pa se je najemnina štirikratno povečala. Za civilno družbo je nesprejemljivo, da se društveni prostori ljubiteljskih in nepridobitnih društev smatrajo za poslovne prostore. Računajo lahko namreč le na pomoč sponzorjev, ne morejo pa računati na vstopnino kot nekateri drugi športi z nastopi na stadionih, skakalnicah ipd. Društva se dobesedno borijo za obstanek. Občina je s tem urejenim prostorom samo pridobila, ker bi sicer zapuščen dalje sameval. Na sporočilo, da ni predpisa, ki bi omogočal znižanje najemnine, so predlagali zamenjavo. Prva možnost primernih prostorov bo, ko bo urejena uprava mesta. Medtem pa so bili seznanjeni, da se po urbanističnem načrtu predvideva rušenje njihovega okoliša. Tožena stranka predlaga, da se sklep o izvršbi razveljavi. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila. Pritožba ni utemeljena. Tožena stranka v pritožbi pritožbenih razlogov izrecno ne navaja. Trdi sicer, da zgolj zaradi naključja ni prišla na narok, vendar kakšnih nepravilnosti v zvezi z vabljenjem ne zatrjuje in predlogov zaradi zamude naroka ne podaja. Pritožbeno sodišče je obstoj pritožbenega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka opravilo v mejah 2. odst. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP/77) v zvezi s 498. čl. sedaj veljavnega Zakona o pravdnem postopku (Ur. list RS št. 26/99) po uradni dolžnosti in pri tem ugotovilo, da kršitve iz 2. odst. 354. čl. ZPP/77 niso podane. Poslovni prostori so prostori, namenjeni za poslovno dejavnost, ki so praviloma gradbena celota in imajo poseben vhod, v dvomu pa o tem, ali se prostor šteje za poslovni prostor, odloča pristojni upravni organ (4. odst. 2. čl. Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih, v nadaljevanju ZPSPP). Tožena stranka dejstvu, da so prostori, ki jih zaseda, poslovni prostori, ne oporeka, predlaga pa, da se v bodoče obravnavajo drugače, kot sicer poslovni prostori pridobitnih organizacij, pri čemer sama dela določene razlike že z društvi, ki podpirajo druge športe (npr. ki se odvijajo na stadionih ali posebnih drugih za to namenjenih objektih, ker je za vstop oziroma dostop na te objekte treba plačati vstopnino). Glede na to je treba prostore, ki jih zaseda, obravnavati kot poslovne prostore. Način, kako je tožena stranka dosegla dodelitev sedanjih poslovnih prostorov oziroma preselitev iz prejšnjih v sedanje, za odločitev v sporu ni pomembno. Prav tako ni pomembno, ali in kakšne adaptacije je tožena stranka v tako pridobljenih prostorih izvršila, saj pobotnega ugovora v postopku pred sodiščem prve stopnje ni uveljavila (prim. 17. čl. ZPSPP ter 3. odst. 333. čl., 3. odst. 338 in 3. odst. 352. čl. ZPP/77). Na odločitev v sporu tudi ne vpliva nadaljnja negotova usoda poslovnega prostora, ki ga zaseda tožena stranka. Sporno ostaja tako le še vprašanje višine najemnine za poslovne prostore, ki jih tožena stranka zaseda. Tožena stranka v pritožbi sama ugotavlja, da se je z majem 1992 povečala najemnina za poslovni prostor. Tedaj je namreč stopil v veljavo Odlok Občine Ljubljana - Center o oddajanju poslovnih prostorov v najem in določanju najemnin (v nadaljevanju Odlok, Ur. list RS št. 13/92 z dne 20.3.1992) in najemnine so se za dosedanje najemnike po tem Odloku uskladile najkasneje v roku enega meseca po sprejemu (1. odst. 26. čl. Odloka; prim. 18. čl. ZPSPP). Oprostitev ali znižanje najemnine je po Odloku mogoče zahtevati le v primerih iz 21. čl., kar je tožena stranka tudi storila, a, kot prav tako ugotavlja sama, neuspešno. Glede na to znižanje najemnine kljub razlogom, ki jih navaja (neprofitno društvo, ki praktično nima vira prihodka, težka finančna situacija, prostorska stiska), ni mogoče. To pa pomeni, da je dolžna plačevati najemnino v skladu z Odlokom, kot je to ugotovilo tudi sodišče prve stopnje. Iz navedenaga je razvidno, da je (upoštevajoč pritožbene trditve) sodišče prve stopnje tudi pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje ter pravilo uporabilo materialno pravo. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo prve stopnje (368. čl. ZPP/77).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia