Jedro

Zmotno je revizijsko opozarjanje, da 15. člen ZOZP ne omenja uporabe motornega vozila prav v prometu, saj to jasno izhaja že iz samega naslova zakona, njegovih uvodnih določb in določb njegovega tretjega poglavja.

Tako kot za traktor tudi za obravnavano specialno tovorno vozilo (gozdarski tovornjak) velja, da lahko opravlja enkrat prevozno, drugič le delovno funkcijo in da se zato obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti ne razširja na primere, ko opravlja le delovno funkcijo.

Izrek

Revizija proti odločitvi o premoženjski škodi se zavrže. V ostalem se revizija zavrne.

Obrazložitev

Tožnik se je 30.12.1995 poškodoval pri nakladanju silosa na tovornjak. Od toženke, pri kateri je bilo motorno vozilo obvezno zavarovano, je zahteval plačilo odškodnine za premoženjsko in nepremoženjsko škodo. Sodišče prve stopnje je v drugem sojenju zavrnilo tožbeni zahtevek, sodišče druge stopnje pa tožnikovo pritožbo, ker sta obe presodili, da tožnikova škoda ni krita z obveznim zavarovanjem motornega vozila, saj ni bila povzročena z uporabo motornega vozila v smislu 15. člena Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (ZOZP; Uradni list RS, št. 70/94 in nasl.).

Tožnik v pravočasni reviziji proti drugostopenjski sodbi uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v nov postopek. Najprej opozarja na splošne pogoje zavarovanja avtomobilske odgovornosti AO-93, po katerih se z zavarovanjem motornega vozila krije tudi škoda, ki jo povzroči prikolica, dokler je speta z vozilom in ko ločeno od vozila učinkuje v funkcionalni povezanosti z njim. V obravnavanem primeru pa je lastnik tovornega avtomobila kupil specialno dvigalo in prilagojen keson, nato pa dvigalo montiral na vozilo. Opravljeni so bili atesti, pred registracijo pa je bilo sklenjena zavarovalna pogodba. Ta je vezana na vozilo in njegovo uporabo. Tožnik opozarja, da je dvigalo sestavni del tovornega vozila in da deluje kot celota, torej kot specialno vozilo. Tovorno vozilo nikoli ne deluje v funkciji delovnega stroja, ampak vedno v funkciji specialnega tovornega vozila. Delovni stroj je naprava, ki ima lasten pogon in vir energije, dvigalo pa tega nima. Določba 15. člena ZOZP nikjer ne navaja, da mora biti vozilo v prometu, temveč le v uporabi. Pojem uporabe motornega vozila pa ni nujno povezan s pojmom javne ceste ali celo z obveznostjo, da deluje motor vozila. S sklenitvijo zavarovalne pogodbe je lastnik specialnega tovornega vozila zavaroval svojo odgovornost v zvezi z njegovo uporabo. Za tožnikovo škodo je odgovoren, s tem pa tudi toženka, ker je tožnika stranica vozila stisnila ob zid, ko se je kamion razkladal in je njegov motor deloval. Tožnik opozarja na visoke pravdne stroške, nastale med prvim sojenjem, ko je sodišče izvajalo dokaze tudi o višini odškodninskega zahtevka.

Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in vročena toženki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija proti odločitvi o premoženjski škodi ni dovoljena, v ostalem delu pa ni utemeljena.

O nedovoljenem delu revizije Revizija je izredno pravno sredstvo proti drugostopenjski sodbi in je dovoljena le pod pogoji in iz razlogov, ki jih določa Zakon o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 73/2007 - UPB3). V drugem odstavku 367. člena ZPP je določeno, da je revizija dovoljena v tistih premoženjskih sporih, v katerih vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 4.172,92 EUR (1.000.000 SIT). Če imajo zahtevki proti enemu tožencu različno podlago, se pravica do revizije na podlagi drugega odstavka 41. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 39. člena ZPP določi po vrednosti vsakega posameznega zahtevka.

Zahtevka za plačilo odškodnine za nepremoženjsko in premoženjsko škodo imata različno dejansko in pravno podlago. V tej zadevi je bilo v drugem sojenju sporno še plačilo odškodnine za premoženjsko škodo v znesku 611.670 SIT (2.552,23 EUR) in za nepremoženjsko škodo v znesku 1.360.000 SIT (5.675,18 EUR). Ker prvi znesek ne presega revizijskega praga iz drugega odstavka 367. člena ZPP, je revizijsko sodišče v tem delu zavrglo tožnikovo revizijo (377. člen ZPP).

O neutemeljenem delu revizije V skladu s 371. členom ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo le v delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v reviziji navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava. Čeprav tožnik uveljavlja revizijski razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka, pa v reviziji niti vsebinsko niti z navedbo člena ne pojasni, za katero procesno kršitev naj bi šlo. Zato te revizijske trditve ni bilo mogoče obravnavati.

Pri pravilni uporabi materialnega prava je v tej zadevi odločilno vprašanje, ali je škodni dogodek potekal v okoliščinah in na način, ki ga je mogoče opredeliti kot uporabo motornega vozila v pomenu 15. člena ZOZP. Ta določa, da mora lastnik motornega vozila skleniti pogodbo o zavarovanju odgovornosti za škodo, ki jo z uporabo vozila povzroči tretjim osebam zaradi smrti, telesnih poškodb, prizadetega zdravja, uničenja in poškodovanja stvari. Tako povzročena škoda je krita z obveznim zavarovanjem avtomobilske odgovornosti.

Iz dejanskih ugotovitev obeh sodišč izhaja, da je do poškodbe tožnika prišlo, ko se je ob nakladanju silosa z dvorišča na specialni tovornjak pogreznila ena od hidravličnih nog, ki so med delovanjem dvigala na tovornjaku spuščene na tla. Zato se je tovornjak zamajal in s stranico stisnil tožnikovo roko ob steno. Tožnik je tam stal zaradi pomoči pri nakladanju, ki ga je sicer izvajal lastnik tovornjaka. Med nakladanjem je motor deloval, saj sicer hidravlika vozila ne deluje.

Revizijsko sodišče pritrjuje presoji obeh sodišč, da tak način nastanka škode ne sodi v pojem uporabe motornega vozila v pomenu 15. člena ZOZP. Navedeni pojem je pravni standard, ki ga sodna praksa dokaj široko razlaga, vendar hkrati vedno zahteva, da gre za določeno prometno situacijo. Zmotno je revizijsko opozarjanje, da navedena zakonska določba ne omenja uporabe vozila prav v prometu, saj to jasno izhaja že iz samega naslova zakona, njegovih uvodnih določb in določb njegovega tretjega poglavja. Zakon torej ureja obvezno zavarovanje lastnikove (imetnikove) odgovornosti za škode v prometu. Za druge škode, povezane z motornim vozilom, lahko lastnik sklene prostovoljno dodatno zavarovanje. Dejanska ugotovitev obeh sodišč v tej zadevi je, da lastnik specialnega tovornjaka z dvigalom (gozdarski kamion) takega zavarovanja ni imel sklenjenega.

Že omenjena sodna praksa o pravnem standardu uporabe motornega vozila se je odrazila tudi v nekaterih splošnih pogojih zavarovalnic, ki so sestavni del sklenjenih zavarovalnih pogodb. Prav prikolica motornega vozila in funkcionalna povezanost že odklopljene prikolice z njim je v sodni praksi večkrat obravnavan primer, glede katerega je utrjeno stališče, da gre za uporabo motornega vozila in izpolnjevanje navedenega pravnega standarda. V sedaj obravnavani zadevi uporaba tega stališča, pa čeprav je povzeto v Splošnih pogojih AO-93, ne pride v poštev, kot očitno zmotno meni revizija, saj gre za drugačno situacijo.

Okoliščine nastanka tožnikove poškodbe pa so podobne primeru, ko pride do poškodbe med uporabo traktorja v poljedeljstvu. Tudi traktor je motorno vozilo, ki se lahko uporablja v cestnem prometu. Pri taki uporabi je z obveznim zavarovanjem krita škoda, ki jo imetnik povzroči tretjim osebam, kar pa ne velja za primer, kadar traktor deluje kot delovni stroj na njivi ali drugi poljedeljski površini (primerjaj razloge odločb II Ips 134/2000, II Ips 20/2005, II Ips 408/2005 itd.). Specialno motorno vozilo z montiranim dvigalom se uporablja kot prevozno sredstvo v cestnem prometu, uporablja pa se tudi kot delovni stroj pri nakladanju in razkladanju težkih tovorov. Takrat se stabilizira s štirimi hidravličnimi nogami, dvigalo pa deluje s pomočjo prižganega motorja. Tožnik sam opozarja, da je specialno tovorno vozilo celota, zato so zmotna njegova izvajanja, da dvigalo nima lastne energije oziroma pogona in da naj zato ne bi šlo za delovni stroj. Tako kot za traktor tudi za obravnavano specialno tovorno vozilo (gozdarski tovornjak) velja, da lahko opravlja enkrat prevozno, drugič le delovno funkcijo in da se zato obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti ne razširja na primere, ko opravlja le delovno funkcijo.

Tožnikove navedbe na koncu revizije o stroških postopka iz prvega sojenja niso okoliščine, ki bi vplivale na utemeljenost njegovega tožbenega zahtevka.

Revizijsko sodišče je zato na podlagi 378. člena ZPP ta del tožnikove revizije zavrnilo in s tem tudi njegove priglašene revizijske stroške.