Jedro

Učinki pravnomočnosti in izvršljivosti se lahko nanašajo le na odločitev, kot je v izreku. Sodišče in stranke zavezuje le izrek, ne pa tudi obrazložitev. Izključno na obrazložitev se glede opredelitve višine denarne obveznosti izvršilno sodišče ne sme opreti, za kar si neutemeljeno prizadeva upnica.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Upnica krije sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog za izvršbo.

2. Upnica v pravočasni pritožbi navaja, da ni pogojev za zavrženje predloga, saj iz obrazložitve predložene sodbe P 163/2014 z dne 7. 9. 2020, ki je izvršilni naslov v obravnavani zadevi, jasno izhaja, da obstaja zapadla terjatev tožnice v višini 64.677,53 EUR, iz izreka pa, da mora dolžnik dopustiti nepremičninsko izvršbo za navedeno terjatev. Meni, da bi moralo izvršilno sodišče slediti izvršilnemu naslovu. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje soglaša z razlogi sodišča prve stopnje, da navedena sodba Okrožnega sodišča v Murski Soboti P 163/2014 z dne 7. 9. 2020, ni primeren izvršilni naslov (prvi odstavek 21. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – v nadaljevanju ZIZ), saj obveznost v izreku ni določno opredeljena, niti določljiva. Povsem je namreč izostala opredelitev višine obveznosti.

5. Izvršilno sodišče v skladu z načelom formalne legalitete (prvi odstavek 17. člena ZIZ) izvršilnega naslova ne sme več dopolnjevati, ampak je na odločitev v izreku, kot je ta zapisana, vezano. V navedeni sodbi iz izreka izhaja ugotovitev, da pogodba o preužitku z dne 9. 4. 2012 proti upnici nima pravnega učinka, nadalje pa je tožencu (sedaj dolžniku) tudi naloženo, da dopusti prisilno izvršbo (rubež, prodajo na javni dražbi in poplačilo) na v izreku navedenih nepremičninah do višine upničine terjatve, ne da bi iz izreka izhajala višina te terjatve, niti elementi za njeno opredelitev.

6. Upnica se je sicer v postopku sklicevala tudi na zamudno sodbo P 106/2014 z dne 19. 6. 2014, ki je omenjena tudi v obrazložitvi sodbe P 163/2014, ki pa je, kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, bila razveljavljena, zato ne more dopolnjevati navedenega izvršilnega naslova. Sicer iz obrazložitve sodbe P 163/2014 izhaja, da je pri presoji upoštevalo navedeno zamudno sodbo in obsodilno kazensko sodbo, in tudi izrecna navedba, da „ne more biti dvoma, da je terjatev za dolg v višini 64.677,53 EUR zapadla v plačilo“, vendar slednje ne zadošča. Učinki pravnomočnosti in izvršljivosti se lahko nanašajo le na odločitev, kot je v izreku. Sodišče in stranke zavezuje le izrek, ne pa tudi obrazložitev. Izključno na obrazložitev se glede opredelitve višine denarne obveznosti izvršilno sodišče ne sme opreti, za kar si neutemeljeno prizadeva upnica.

7. Zavrženje predloga za izvršbo pa upnici ne odvzema učinkovitega sodnega varstva, ki je sicer tudi v tem, da doseže izvršitev pravnomočne sodbe (23. člen Ustave RS). Upnica ima pravni interes, da se neprimernost izvršilnega naslova sanira, morda tudi še v pravdnem postopku, v katerem je pridobila sodbo P 163/2014. Obravnavano sodbo bi bilo mogoče opredeliti glede na navedeno pomanjkljivost kot vmesno sodbo, na podlagi katere je pravnomočno odločeno le o obstoju naložene obveznosti (po temelju), ne pa še tudi o njeni višini (315. člen Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP).1

8. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje, ko tudi ni odkrilo procesnih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Upnica, ki ni uspela s pritožbo, krije sama svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in 15. členom ZIZ).

1 V slovenski pravni ureditvi ni posebej opredeljena tožba na dopolnitev neprimernega izvršilnega naslova, zato je ustrezno upoštevati druge procesne možnosti; ob ugotovitveni tožbi glede konkretne vsebine nejasne obveznosti tudi procesna pot nadaljevanja pravdnega postopka po izdaji vmesne sodbe. Podrobno o tem Merc, I.: Izterjava obveznosti na podlagi pomanjkljivo določenega izvršilnega naslova (doktorska disertacija). Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta. Glej poglavje 16.7.