Jedro

Čeprav je sodišče prve stopnje glede na tožbene trditve izpolnjenost pogojev za priposestvovanje presojalo po določbah SPZ, namesto po določbah ZTLR, to ni vplivalo na zakonitost končne odločitve, saj so vsa pravnorelevantna dejstva ugotovljena in tudi ob uporabi pravilne materialnopravne podlage (ZTLR) terjajo enak pravni zaključek.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tako primarni tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka od toženih strank zahtevala, da je do celote lastnica parc. št. … k.o. V. v naravi gozdno zemljišče v površini 1200 m2, in da sta toženca dolžna dopustiti, da tožnica na podlagi sodbe prenese lastninsko pravico na parc. št. …, kakor tudi podredni tožbeni zahtevek na plačilo 2.500,00 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Takšno sodbo izpodbija tožeča stranka. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) s predlogom spremembe izpodbijane sodbe v smislu pritožbenih navedb, podrejeno njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v tem pravdnem postopku na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Svojo odločitev je skrbno obrazložilo, zato pritožbeno sodišče v celoti povzema pravilne zaključke in razloge sodišča prve stopnje in le še glede na izrecna pritožbena izvajanja dodaja:

6. Bistvo pritožbenih izvajanj je, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo Stvarnopravni zakonik (v nadaljevanju SPZ), saj je tekom priposestvovalne dobe še veljal Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (v nadaljevanju ZTLR) in je tožnica že v času njegove veljavnosti parc. št. … priposestvovala.

7. Sodišče prve stopnje je primarni tožbeni zahtevek zavrnilo zato, ker je ugotovilo, da tožnica in njeni pravni predniki niso bili v dobri veri. To je uspela dokazati tožena stranka. Iz pogodbe, s katero so pravni predniki tožeče stranke kupili parcelo jasno izhaja, da gre za parc. št. … k.o. V. 8. Na podlagi določila drugega odstavka 72. člena ZTLR je posest dobroverna, če posestnik ne ve ali ne more vedeti, da stvar, ki jo ima v posesti ni njegova. Smiselno enako določilo ima SPZ v 18. členu - posestnik ni v dobri veri, če je vedel, ali mogel vedeti, da ni upravičen do posesti.

9. Oba zakona tako ZTLR, kakor tudi SPZ za priposestvovanje zahtevata dobroverno posest. Na podlagi določila drugega odstavka 43. člena SPZ dobroverni lastniški posestnik nepremičnine pridobi lastninsko pravico na njej po preteku 10 let. Na podlagi določila drugega odstavka 26. člena ZTLR pridobi dobroverni in zakoniti posestnik nepremičnine lastninsko pravico na njej s priposestovanjem po preteku 10 let. Na podlagi določila četrtega odstavka 26. člena ZTLR pridobi dobroverni posestnik nepremične stvari na njej lastninsko pravico s priposestvovanjem po preteku 20 let. 10. Tako se izkaže, da je bila za priposestvovanje tako po ZTLR, kakor tudi po SPZ potrebna dobra vera posestnika, ki ni bila podana, če je posestnik vedel ali bi mogel vedeti, da ni upravičen do posesti (SPZ), oziroma da stvar, ki jo ima v posesti, ni njegova (ZTLR). Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnica ni bila dobroverna. Dolžnost tožnice in njenih pravnih prednikov je bila, da se pozanimajo in preverijo kakšno je stanje v naravi. Tožnica in njeni pravni predniki dolžne skrbnosti, to je skrbnosti, s katero bi ravnal povprečno skrben človek, niso pokazali. Da je prišlo do pomote, je tožnica ugotovila sama, in če je sama ugotovila to sedaj, bi lahko tudi že prej, če bi ravnala z dolžno skrbnostjo.

11. Čeprav je sodišče prve stopnje glede na tožbene trditve izpolnjenost pogojev za priposestvovanje presojalo po določbah SPZ, namesto po določbah ZTLR, to ni vplivalo na zakonitost končne odločitve, saj so vsa pravnorelevantna dejstva ugotovljena in tudi ob uporabi pravilne materialnopravne podlage (ZTLR) terjajo enak pravni zaključek.

12. Pritožbeni razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa ob uradnem preizkusu zadeve tudi ni našlo tistih bistvenih kršitev določb postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena), zato je na podlagi določila 353. člena ZPP pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

13. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. in prvi odstavek 165. člena ZPP).