Jedro

Ob takih okoliščinah, ko je organ prve stopnje pri dokazni oceni potrdila o stalnem prebivališču izhajal iz navedenega nepravilnega stališča, dokazna ocena stalnega prebivališča tožnikovega otroka ob rojstvu ni vestna, skrbna in sintetično analitična, torej v skladu s formalnimi okviri proste proste dokazne ocene. Povedano drugače, organ prve stopnje bi moral v svojo presojo vključiti še ugotovitev glede novorojenkinega stalnega prebivališča v obdobju od rojstva do ... 11. 2020, ko je bilo izdano navedeno potrdilo.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Urada za družbene dejavnosti Mestne občine Koper, številka 121-296/2020-3 z dne 27. 1. 2021, se odpravi in se zadeva vrne organu prve stopnje v ponoven postopek.

Obrazložitev

Povzetek odločb organov prve in druge stopnje

1.Z izpodbijano odločbo je organ prve stopnje odločil, da tožnik ni upravičen do enkratne denarne pomoči ob rojstvu otroka. Ugotovil je namreč, da njegov otrok (A. A.) na dan rojstva ni imel stalnega prebivališča v Mestni občini Koper.

2.Organ druge stopnje je zavrnil tožnikovo pritožbo zoper izpodbijano odločbo, saj je upošteval ugotovitev organa prve stopnje, da tožnikova hči v Mestni občini Koper nima prijavljenega stalnega prebivališča od rojstva (... 2020), ampak od ... 2020 dalje. Zato tudi po presoji organa druge stopnje niso izpolnjeni pogoji za priznanje uveljavljane denarne pomoči po 3. členu Odloka o dodelitvi enkratne denarne pomoči staršem ob rojstvu otroka (Uradni list RS, št. 3/17, v nadaljevanju Odlok). Iz obrazložitve je še razvidno, da upravni organ, ki mora upoštevati načelo zakonitosti, ni pristojen za ugotavljanje, ali je bila storjena sistemska napaka pri prijavi stalnega prebivališča tožnikovega otroka.

Povzetek trditev strank

3.Zoper izpodbijano odločbo je tožnik vložil tožbo zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, nepravilne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev postopka. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbi odpravi in ugodi njegovi zahtevi za dodelitev enkratne denarne pomoči ob rojstvu otroka, podrejeno pa vrne zadevo organu prve stopnje v ponoven postopek.

4.Iz tožbenih navedb je razvidno, da ni pravilna ugotovitev, da ima tožnikova hči stalno prebivališče v Mestni občini Koper šele od ... 11. 2022, ko je bila tja prijavljena. Organ prve stopnje bi moral vzeti v obzir, da je imel ob rojstvu otroka stalno prebivališče v Mestni občini Koper le tožnik in ne njegova žena, ki ni imela stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji. Ob takih okoliščinah bi bilo treba upoštevati pravne posledice šestega odstavka 5. člena Zakona o prijavi prebivališča (v nadaljevanju ZPPreb-1).

5.Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

Presoja tožbe

6.Tožba ni utemeljena.

7.V obravnavani zadevi je sporno, ali je tožnik upravičen do enkratne denarne pomoči ob rojstvu otroka.

8.Tožena stranka je svojo odločitev sprejela na podlagi prvega odstavka 3. člena Odloka, iz katerega je razvidno, da je upravičenec do enkratne denarne pomoči eden od staršev novorojenca, če sta upravičenec in novorojenec državljana Republike Slovenije in imata na dan rojstva novorojenca stalno prebivališče v Mestni občini Koper.

9.Odločilno dejstvo, ki bi ga bilo treba skladno z načelom materialne resnice (9. člen Zakona o splošnem upravnem postopku

1Njegov prvi odstavek se glasi: "V postopku je treba ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo."

, v nadaljevanju ZUP)

, je torej, ali je imel tožnikov otrok ob rojstvu stalno prebivališče v Mestni občini Koper. To dejstvo pa, kot bi utegnilo biti razvidno iz stališč organa prve in druge stopnje, ni navedeno v potrdilu o stalnem prebivališču

Odločba organa prve stopnje glede potrdila nima razlogov, iz odločbe organa druge stopnje pa je le smiselno razvidno, da je upošteval navedeno potrdilo, čeprav se nanj ni skliceval.

, ki ga je tožnik priložil svoji zahtevi, saj iz potrdila izhaja le, kdaj je bila novorojenka prijavljena na naslov ..., Koper (od ... 11. 2020, ko je bilo izdano potrdilo), in ne, kje je imela stalno prebivališče ob rojstvu.

10.Ob takih okoliščinah, ko je organ prve stopnje pri dokazni oceni potrdila o stalnem prebivališču izhajal iz navedenega nepravilnega stališča, pa dokazna ocena stalnega prebivališča tožnikovega otroka ob rojstvu ni vestna, skrbna in sintetično analitična, torej v skladu s formalnimi okviri proste proste dokazne ocene.

Določa jo 10. člen ZUP, ki se glasi: "O tem, katera dejstva je šteti za dokazana, presodi uradna oseba, pooblaščena za vodenje postopka oziroma odločanje v upravni zadevi po svojem prepričanju, na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka."

Povedano drugače, organ prve stopnje bi moral v svojo presojo vključiti še ugotovitev glede novorojenkinega stalnega prebivališča v obdobju od rojstva do ... 11. 2020, ko je bilo izdano navedeno potrdilo.

11.Ker tožena stranka ni ravnala skladno z navedenim, je podana bistvena kršitev določb postopka, ki je vplivala na zakonitost izpodbijane odločbe (2. točka prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1)). Posledično je bilo dejansko stanje v izpodbijani odločbi zmotno ugotovljeno glede stalnega prebivališča tožnikovega otroka z vidika zgornjih izhodišč.

12.Glede na navedeno izpodbijana odločba ni pravilna in zakonita, zato jo je sodišče na podlagi 2., 3. in 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo in zadevo vrnilo organu prve stopnje v ponoven postopek, v katerem bo moral odpraviti ugotovljeno pomanjkljivost ter ugotavljati dejansko stanje in izvajati dokaze o vseh dejstvih, pomembnih za izdajo odločbe, tudi o tistih, ki v postopku še niso bila navedena (prvi odstavek 139. člena ZUP). Pri tem bo moral uporabiti navedeno načelo proste presoje dokazov, ki pomeni tudi, da organ, ki vodi upravni postopek, pri presoji, ali je podano oziroma resnično neko dejstvo, ni omejen in vezan na nobena posebna formalna dokazna pravila ali pogoje, ob katerih bi moral šteti neko dejstvo za dokazano.

Glej tudi E. Kerševan, V. Androjna, Upravno procesno pravo, Upravni postopek in upravni spor, GV Založba, Ljubljana 2017, str. 93, drugi odstavek.

Upoštevati bo moral, da je imel ob rojstvu otroka le tožnik stalno prebivališče v Mestni občini Koper, da njegova žena (mati otroka) ni imela stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji

Iz neprerekanih tožnikovih tožbenih navedb in navedb v pritožbi zoper izpodbijano odločbo je razvidno, da je imela otrokova mati stalno prebivališče v Zagrebu.

in da pravne posledice takega dejanskega stanja ureja šesti odstavek 5. člena ZPPreb-1

Glasi se: "Stalno prebivališče novorojenčka, rojenega v Republiki Sloveniji, je enako stalnemu prebivališču matere oziroma stalnemu prebivališču očeta, če mati v Republiki Sloveniji nima stalnega prebivališča."

ki ga je upravni organ dolžan upoštevati ravno v skladu z načelom zakonitosti (6. člen ZUP).

Njegov prvi odstavek se glasi: "Organ odloča v upravni zadevi po zakonu, podzakonskih predpisih, predpisih samoupravnih lokalnih skupnosti in splošnih aktih, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil."

13.V obravnavani zadevi sodišče ni odločalo v sporu polne jurisdikcije; za to namreč niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 65. člena ZUS-1, saj podatki postopka ne omogočajo takega odločanja. Poleg tega tožnik ne zatrjuje težko popravljivo škode, ki bi mu nastala z novim postopkom pri pristojnem organu.

14.Odločitev je bila sprejeta brez glavne obravnave na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, ker je že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe in upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1.

-------------------------------

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o prijavi prebivališča (2016) - ZPPreb-1 - člen 6, 6/5

Podzakonski akti / Vsi drugi akti

Odlok o dodelitvi enkratne denarne pomoči staršem ob rojstvu otroka (2012) - člen 3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.