Jedro

Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je toženi stranki naložilo, naj plača tožnici M. Z. odškodnino v znesku 3,800.000 SIT, tožniku N. Š. pa odškodnino v znesku 450.000 SIT s pripadki, višji tožbeni zahtevek pa je zavrnilo. Sodišče druge stopnje je nato ugodilo pritožbi tožene stranke in odškodnino, dosojeno tožnici znižalo na 2,400.000 SIT, odškodnino, dosojeno tožniku pa je z delno ugoditvijo pritožbi tožeče stranke zvišalo na 550.000 SIT. V ostalem je pritožbo tožeče stranke zavrnilo.

Proti sodbi sodišča druge stopnje vlaga revizijo le tožnica M. Z. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga spremembo izpodbijane sodbe z zvišanjem odškodnine za 1,800.000 SIT (za 800.000 SIT iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem ter za 1,000.000 SIT iz naslova duševnih bolečin ob zmanjšanju življenjske aktivnosti). Sklicuje se na dejanske ugotovitve, predvsem na izvedensko mnenje in medicinsko dokumentacijo o poteku zdravljenja. Poudarja, da je zdravljenje trajalo eno leto s številnimi zdravniškimi pregledi in preiskavami, zaradi česar bi iz naslova telesnih bolečin bila primerna odškodnina v znesku 1,900.000 SIT. Zaradi posledic poškodbe pa je zmanjšana življenjska aktivnost tožnice, kar ima za posledico duševne bolečine. Tožnica vztraja pri tem, da se ji je epilepsija pojavila v posledici obravnavane poškodbe. Zato bi bilo treba odškodnino iz tega naslova zvišati za znesek 1,000.000 SIT.

Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu RS in toženi stranki, ki pa nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Odškodnino za nepremoženjsko škodo (200. in 203. člen ZOR) sodišče odmeri glede na obseg poškodovanja in ugotovljene posledice, pri čemer pa upošteva tudi druge primere sodne prakse. Podobni primeri škod in odškodnin zanje se namreč morajo obravnavati tako, da so dosojene približno enake odškodnine glede na to, ali gre za škodo manjšega ali za škodo večjega obsega. Tožnica je utrpela zvin vratne hrbtenice s travmatsko okvaro živčne korenine desnega brahialnega pleteža in bolečinskim sindromom vratu in glave ter udarnino glave. Že način in obseg poškodovanja kaže na to, da tožnici ni bila prizadejana škoda večjega obsega. V bolniškem staležu se je nahajala dva meseca, zdravljenje pa je potekalo ambulantno, predvsem z lajšanjem telesnih bolečin in nošenjem ovratnice. Po ugotovitvah, temelječih predvsem na izvedenskem mnenju, je neprestane hude telesne bolečine prestajala 3 tedne, en teden pa lažje bolečine. Med nevšečnosti med zdravljenjem je treba poleg omenjenega nošenja ovratnice (trdo ovratnico je nosila mesec dni), upoštevati tudi izvajanje fizikalne terapije v zdravstvenem domu in rehabilitacijskem zavodu. Upoštevaje podobne primere škod in odškodnin zanje je dosojena odškodnina iz tega naslova v znesku 1,100.000 SIT povsem primerna, zvišanje, ki ga predlaga revizija, pa bi pomenilo odstop od kriterija enakega obravnavanja škod podobnega obsega.

Glede odškodnine iz naslova duševnih bolečin ob zmanjšanju življenjske aktivnosti tožnica v reviziji ponovno načenja vprašanje nastanka popoškodbene epilepsije, čeprav sta sodišči nižjih stopenj ugotovili, da morebitni lažji pretres možganov ni mogel povzročiti epileptičnih napadov. Z drugačnimi revizijskimi trditvami zato tožnica posega v ugotovljeno dejansko stanje in sprejeto dokazno oceno, kar je v nasprotju z določbo tretjega odstavka 370. člena ZPP (revizije namreč ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja). Ob takšnem stanju stvari je tožničino zmanjšanje življenjske aktivnosti mogoče obravnavati le v okviru zmanjšanja gibljivosti vratne hrbtenice, s posledicami v vsakdanjem in poklicnem življenju. Gre za oviranje pri vožnji vozil in pri delih, kjer je potrebno iztegovati vrat. Ob opisani objektivizaciji trajnih posledic pa je v izpodbijani sodbi dosojena odškodnina iz tega naslova v znesku 1,100.000 SIT na zgornji meji v podobnih primerih dosojenih odškodnin, zaradi česar je ni mogoče še dodatno zviševati.

Po povedanem je bilo treba revizijo zavrniti na podlagi določbe 378. člena ZPP.