Jedro

Presoja utemeljenosti ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine je vezana izključno na presojo obrazloženosti ugovora in ne na presojo njegove vsebinske utemeljenosti. Pritožbene navedbe, s katerimi upnica utemeljuje svoj zahtevek za plačilo terjatev po izdanih računih in vsebinsko nasprotuje dolžničinim ugovornim navedbam, ter pritožbi predloženi dokazi pa v postopku odločanja o obravnavani pritožbi niso relevantni in bodo lahko predmet presoje šele v nadaljnjem pravdnem postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje razveljavilo sklep o izvršbi VL 26659/2022 z dne 13. 4. 2022 (točka 1. izreka) in odločilo, da bo o zahtevku in stroških sodišče odločalo v pravdnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Gornji Radgoni (točka 2. izreka). Svojo odločitev, ki jo je sprejelo na podlagi drugega odstavka 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), je oprlo na ugotovitev, da je dolžnica vložila obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.

2. Upnica v pravočasni pritožbi takšni odločitvi nasprotuje in smiselno predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se ugovor zavrne. Kot neresnične prereka navedbe, ki jih je dolžnica podala v ugovoru, podrobno obrazlaga pravno razmerje z dolžnico, ki je bilo podlaga za izdajo računov, na podlagi katerih je bil vložen predlog za izvršbo, in pojasnjuje potek in vsebino komunikacije z dolžnico v zvezi s prenehanjem najemne pogodbe za uporabo sobe v A. in odjavo začasnega bivališča za dolžnico. Pritožbenih stroškov ne priglaša. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Presoja utemeljenosti ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine je vezana izključno na presojo obrazloženosti ugovora in ne na presojo njegove vsebinske utemeljenosti. Na podlagi drugega odstavka 62. člena ZIZ izvršilno sodišče že na podlagi dejstva, da je ugovoru obrazložen, temu ugodi in sklep o izvršbi razveljavi. Postopek se nato nadaljuje pred pristojnim sodiščem kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, pri čemer se predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo razveljavljenega sklepa o izvršbi, obravnava kot tožba v pravdnem postopku. V nadaljnjem postopku se nato tudi vsebinsko presoja utemeljenost zahtevka za plačilo terjatve, ki jo je upnik uveljavljal s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine.

5. V obravnavani zadevi je dolžnica v ugovoru obrazloženo nasprotovala obstoju terjatve, ki ji je bila s sklepom o izvršbi naložena v plačilo, in za svoje navedbe predložila tudi dokaze. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje in čemur upnica v pritožbi niti ne nasprotuje, je ugovor dolžnice obrazložen (drugi odstavek 53. člena ZIZ v zvezi s prvim odstavkom 61. člena ZIZ, drugi odstavek 61. člena ZIZ). Sodišče prve stopnje mu je zato utemeljeno ugodilo. Pritožbene navedbe, s katerimi upnica utemeljuje svoj zahtevek za plačilo terjatev po izdanih računih in vsebinsko nasprotuje dolžničinim ugovornim navedbam, ter pritožbi predloženi dokazi pa v postopku odločanja o obravnavani pritožbi niso relevantni in bodo lahko predmet presoje šele v nadaljnjem pravdnem postopku.

6. Po obrazloženem in ker tudi kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ), ni ugotovilo, je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).