Jedro

V zvezi z dokupljeno pokojninsko dobo je pritožbeno sodišče že večkrat zavzelo stališče, da se takšna doba vrednoti po določbah zakona, ki je veljal v času vložitve zahteve za dokup oz. plačila prispevka. Ker je tožnik prispevke za dokupljenih 5 let, 5 mesecev in 23 dni plačal v mesecu februarju 2013, je tožena stranka dokupljeno obdobje pravilno vrednotila po določbah ZPIZ-1. Obdobje študija in služenja vojaškega roka samo po sebi ni del zavarovalnega obdobja, temveč to postane šele na način in po postopku ter ob pogoju plačila prispevkov. Zato se dokupljeno obdobje vrednoti in všteva šele s plačilom prispevkom, saj se pridobi pravica do vštetja zavarovalne dobe šele od trenutka plačila prispevkov dalje. Šele s tem trenutkom je nastala dokupljena zavarovalna doba in nič prej. Vrednotiti zavarovalno dobo po predpisih, ki so veljali v času študija oziroma služenja vojaškega roka, bi pomenilo, da se upošteva zavarovalna doba po takrat veljavnih predpisih, po takrat veljavnih predpisih pa navedena obdobja niso bila zavarovalna doba, temveč je dokupljeno obdobje postalo zavarovalna doba šele z dnem plačila prispevkov.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo primarni in podredni tožbeni zahtevek v katerem je tožnik zahteval odmero starostne pokojnine v višini 70,5 % od najvišje osnove, in sicer v znesku 1.730,85 EUR na mesec s plačilom poračuna že izplačanih pokojnin. Tožnik je menil, da bi morala biti dokupljena doba za čas študija in služenja vojaškega roka vrednotena kot pokojninska doba dopolnjena do 31. 12. 1999 in ne kot pokojninska doba dopolnjena po 31. 12. 1999. Prvostopenjsko sodišče je ob ugotovitvi, da je tožnik navedeni dobi dokupil v začetku leta 2013 štelo, da se realizacija te posebne pravice (dokupljene dobe) uveljavlja z zahtevkom, vloženim pri toženi stranki, pravica do vštetja te dobe pa nastane šele s plačilom prispevkov.

2. Zoper zavrnilno sodbo se pritožuje tožnik. V obširni pritožbi meni, da je sodišče napačno štelo, da dokupljena zavarovalna doba ni zavarovalna doba in je v zvezi s tem napačno uporabilo določbe 198. in 191. člena ZPIZ-1. Tožnik je zakonsko pravico kupiti dobo študija in služenje vojaškega roka imel po samem zakonu in je s plačilom kupnine to pravico tudi uveljavil. S tem, ko je plačal prispevke se šteje, da je bil v času študija in služenja vojaškega roka pokojninsko zavarovan. Čas študija in služenje vojaškega roka je zavarovalno obdobje, če so plačani prispevki za obvezno pokojninsko zavarovanje in je ta čas potrebno upoštevati v skladu z določbami ZPIZ-1. Sodišče prve stopnje je tudi zmotno upoštevalo določbe 50., 191., 198. in 409. člena ZPIZ-1, ker ni pravilno upoštevalo zakonskih definicij pojmov, ki se nanašajo na dokupljeno dobo, pokojninsko dobo in zavarovalno dobo, kakor jih opredeljuje 8. člen ZPIZ-1. Pritožba nadalje pojasnjuje posamezne pojme tako po slovarju Slovenskega knjižnega jezika, kakor po določilu 8. člena ZPIZ-1. Pri tem v nadaljevanju prilaga izsek iz gradiva toženke kako in do kolikšne starostne pokojnine v letu 2012 ter primer izračuna tožnikovega primera po varianti, kakor jo je napačno obračunal toženec in po varianti, kakor jo zagovarja tožnik. Pritožba meni, da je razlogovanje zakonskih določil ZPIZ-1 v vsebini kot to stori prvostopenjsko sodišče tudi ustavno sporno, saj pomeni neenakost zavarovancev, ker bi bil tožnik po razlagi prvostopenjskega sodišča v neenakopravnem položaju z zavarovancem, ki bi plačal celo nižjo kupnino za dokupljena leta pred 31. 12. 1999 in pomeni takšna razlaga kršitev načela enakosti pred zakonom.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus zadeve v skladu s pritožbenimi navedbami in v obsegu, kakor to določa drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami - ZPP). V okviru navedenega preizkusa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5. Prvostopenjsko sodišče je v skladu s prvim odstavkom 81. člena v zvezi s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji - ZDSS-1) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke z dne 24. 3. 2015, s katero se je zavrnila pritožba tožnika zoper odločbo Območne enote A. z dne 17. 9. 2014 glede priznanja pravice do starostne pokojnine.

6. Iz dejanskega stanja, kakor ga je ugotovilo prvostopenjsko sodišče izhaja, da je tožena stranka tožniku odmerila starostno pokojnino v znesku 1.669,43 EUR na mesec od 13. 10. 2014 dalje. Pri tem je dokupljeno dobo za čas služenja vojaškega roka in čas dodiplomskega študija, ki jo je tožnik uveljavil in prispevek zanjo plačal v letu 2013, vrednotila kot pokojninsko dobo, dopolnjeno po 31. 12. 1999. 7. Spor v predmetni zadevi se nanaša na to, ali je potrebno dokupljeno dobo tožnika za čas služenja vojaškega roka (od 27. 4. 1980 do 4. 4. 1981 v obsegu 11 mesecev in 8 dni) ter čas dodiplomskega študija na B. fakulteti (od 1. 10. 1974 do 15. 4. 1979 v obsegu 4 let, 6 mesecev in 15 dni), za katero so bili prispevki plačani 6. 2. 2013, pri odmeri pokojnine upoštevati kot pokojninsko dobo, dopolnjeno do 31. 12. 1999, kakor to zahteva tožnik ali po zakonodaji veljavni v času odmere starostne pokojnine oziroma plačila prispevkov za dokupljeno dobo.

8. V zvezi z dokupljeno pokojninsko dobo je pritožbeno sodišče že večkrat zavzelo stališče, da se takšno dobo vrednoti po določbah zakona, ki je veljal v času vložitve zahteve za dokup oz. plačila prispevka (opr. št. Psp 165/2010, Psp 739/2008, Psp 443/2014 itd.). Ker je tožnik prispevke za dokupljenih 5 let, 5 mesecev in 23 dni plačal v mesecu februarju 2013, je tožena stranka dokupljeno obdobje pravilno vrednotila po določbah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami; ZPIZ-1).

9. Tožnikove pritožbene navedbe, da bi morala biti dokupljena doba za čas študija in služenja vojaškega roka vrednotena po zakonu, ki je veljal v času, v katerega dokupljeno obdobje sodi in ne po določbah zakona, ki je veljal v času zahteve za dokup oz. plačilo prispevka, so neutemeljene. Na podlagi drugega odstavka 198. člena ZPIZ-1 se zavarovancu oz. uživalcu pokojnine ob pogoju plačila prispevkov za obvezno zavarovanje, upošteva v zavarovalno dobo za izpolnitev pogojev in odmero pokojnine čas zaključenega dodiplomskega in podiplomskega študija in čas služenja vojaškega roka, nadomestne civilne službe ali osnovnega usposabljanja za rezervni sestav policije, če v tem času ni bil vključen v obvezno zavarovanje. V resnici gre za posebno pravico, čeprav je zakon izrecno tako ne imenuje. Zavarovanec oz. uživalec pokojnine ima pravico, da se v njegovo zavarovalno dobo v zakonsko določenih primerih vključi obdobje, v katerem ni bil vključen v obvezno ali prostovoljno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pod pogojem plačila prispevkov. Dokup pokojninske dobe se uveljavlja z zahtevkom, vloženim pri zavodu, ki predlagatelju izda odločbo, s katero ugotovi, katero obdobje je mogoče všteti v zavarovalno dobo in kolikšen prispevek je treba za vštetje te določbe plačati. Vendar pa na podlagi 198. člena ZPIZ-1 pravica do vštetja te dobe nastane šele s plačilom prispevkov. Zavarovanec oz. uživalec pokojnine s pravico do vštetja pridobi daljšo zavarovalno dobo od trenutka plačila prispevkov dalje, zato se povečani del zavarovalne dobe (dokupljena doba) vrednoti po določbah zakona, veljavnega v času njenega nastanka - plačila prispevkov. Konkretno obdobje študija in služenja vojaškega roka ni zavarovalna doba, zato se ne more vrednotiti kot zavarovalna doba po takrat veljavnih predpisih, saj takrat to še ni bila. Čas trajanja tega obdobja, lahko postane zavarovalna doba pod pogojem iz 198. člena ZPIZ-1 šele z dnem plačila prispevkov.

10. Navedeno razlogovanje prvostopenjskega sodišča je v celoti skladno z do sedaj sprejetimi stališči pritožbenega sodišča, kakor tudi s stališčem Vrhovnega sodišča RS zavzetega v zadevi opr. št. VIII Ips 108/2004 z dne 13. 1. 2015. 11. Takšni zaključki izhajajo tudi iz 8. člena ZPIZ-1, ki določa pomen izrazov tako glede dokupljene dobe, pokojninske dobe in zavarovalne dobe. Prvostopenjsko sodišče je materialno pravo tako uporabilo v skladu z razlago predpisov po njihovem smislu z uporabo jezikovne in logične razlage teh norm. Smisel določb 191. in 198. člena ZPIZ-1 je, kakor navaja pritožba, jasen, zavarovanec ima pravico kupiti določeno obdobje študija in čas služenja vojaškega roka in ima tudi pravico do upoštevanja tega obdobja v zavarovalno obdobje, če za to obdobje plača prispevke za to obdobje. Po katerih kriterijih pa se vrednoti obdobje študija in služenja vojaškega roka, ki so bili dokupljeni pa izhaja iz 198. člena ZPIZ-1. 12. Pravilno razlaga prvostopenjsko sodišče da obdobje študija in služenja vojaškega roka samo po sebi ni del zavarovalnega obdobja, temveč to postane šele na način in po postopku, kakor je bil opisan pred tem in ob pogoju plačila prispevkov. Iz navedenega razloga se dokupljeno obdobje vrednoti in všteva šele s plačilom prispevkom, saj se pridobi pravica do vštetja zavarovalne dobe šele od trenutka plačila prispevkov dalje. Šele s tem trenutkom je nastala dokupljena zavarovalna doba in nič prej. Vrednotiti zavarovalno dobo po predpisih, ki so veljali v času študija oziroma služenja vojaškega roka bi pomenilo, da se upošteva zavarovalna doba po takrat veljavnih predpisih, po takrat veljavnih predpisih pa navedena obdobja niso bila zavarovalna doba, temveč je dokupljeno obdobje zavarovalna doba postala šele z dnem plačila prispevkov.

13. Navedena razlaga ni v nasprotju z načelom enakosti zavarovancev, saj velja za vse primere enako, prav tako ne vzdrži pritožbena navedba, da prvostopenjske sodbe ni mogoče preizkusiti zaradi napačne razlage prvostopenjskega sodišča glede vštevanja dokupljene dobe. Napačna razlaga pojmov iz 8. člena ZPIZ-1 bi lahko pomenila napačno uporabo materialnega prava, ne pa absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

14. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, saj niso podani razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.