Jedro

V tej zadevi gre za izterjavo denarne terjatve (ki sicer predstavlja preživninsko obveznost dolžnika), zato postopek izvršbe (lahko) vpliva na obseg stečajne mase, saj se premoženje, ki spada v stečajno maso, in del premoženja, ki ga je mogoče zarubiti v izvršbi, prekrivata. Ker je torej predmet izvršbe lahko le premoženje, ki spada v stečajno maso, je dolžnikova procesna sposobnost v tem delu omejena in ga zato zastopa stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik. Zato tudi vročitev izpodbijanega sklepa stečajnemu upravitelju pomeni pravilno vročitev.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II. Upnik sam trpi stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom naložilo dolžniku, da v 8 dneh povrne v proračun 158,90 EUR sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči upniku.

2. Zoper sklep se pritožuje dolžnik, ki navaja, da ni on naročil zastopanje upnika. Poleg tega je v osebnem stečaju: če je iz stečaja izvzeta preživnina, pa stroški odvetnika ne morejo biti. Od zneska 470,00 EUR, kolikor lahko dvigne od plače, težko živi. Nihče ne upošteva stroškov, ki jih ima z upnikom poleg preživnine: obleka, hrana, treningi. Otroka pri njem živita polovico časa, zato je preživnina določena nepošteno, oz. je sploh ne bi smelo biti. Od 1. 10. 2020 po dogovoru z bivšo ženo sin živi pri njem.

3. Upnik predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške.

4. Skladno s prvim odstavkom 390. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP) se iz stečajne mase v postopku osebnega stečaja kot prednostne terjatve poleg terjatev iz prvega in drugega odstavka 21. člena istega zakona plačajo med drugim tudi terjatve do stečajnega dolžnika na podlagi zakonite preživnine. Po drugem odstavku 390. člena se za izterjavo terjatve iz prvega odstavka tega člena ne uporabljajo 131. (o nedovoljenosti izvršbe ali zavarovanja), 132. (o vplivu začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe ali zavarovanja), 280. (o ločitvenih pravicah, pridobljenih v postopku izvršbe ali zavarovanja, ki se prekine z začetkom stečajnega postopka) in 281. člen (o posebnih pravilih za ločitvene pravice, pridobljene v postopku izvršbe, na katerega ne vpliva začetek stečajnega postopka – 3. točka tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP) tega zakona. Za izterjavo preživnine je zato dopustno začeti izvršilni postopek tudi zoper dolžnika, ki je v osebnem stečaju oziroma osebni stečaj nima vpliva na začeti postopek izvršbe. Ker je tako, postopek osebnega stečaja tudi nima vpliva na izterjavo nadaljnjih izvršilnih stroškov v takem izvršilnem postopku1. 5. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, predstavljajo po določbi prvega odstavka 46. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP) stroški, ki jih je za upravičenca do brezplačne pravne pomoči iz proračuna založila Republika Slovenija ter nagrada in stroški dodeljenega pooblaščenca, stroške sodnega postopka. Ne glede na določbe procesnega zakona o priglasitvi stroškov sodišče pri odločanju o stroških postopka upošteva navedene stroške po uradni dolžnosti, tudi če jih stranka, ki je upravičena do brezplačne pravne pomoči, sama ne priglasi, pri tem pa obseg stroškov sodišče ugotovi iz odločbe o dodelitvi brezplačne pravne pomoči (drugi odstavek 46. člena ZBPP). Po tretjem odstavku 46. člena ZBPP pa o višini in obsegu stroškov, ki jih mora nasprotna stranka namesto stranki, ki je upravičena do brezplačne pravne pomoči, povrniti v korist proračuna Republike Slovenije, odloči sodišče po določbah o povrnitvi stroškov postopka. Sodišče prve stopnje je zato pravilno naložilo dolžniku, da povrne stroške nagrade odvetniku, ki je bil za zastopanje upnika določen z odločbo o dodelitvi BPP. Pri tem pa je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu natančno specificiralo katere stroške je priznalo in katere ne.

6. V zvezi z dolžnikovo navedbo, da lahko od plače dvigne samo 470,00 EUR, s čimer težko preživi, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da nemožnost plačila ni pritožbeni razlog zoper sklep o odmeri nadaljnjih stroškov v postopku izvršbe oz. zoper sklep s katerim je dolžniku naložena povrnitev stroškov BPP. Prav tako v okviru pritožbenega preizkusa ni mogoče obravnavati dolžnikovih navedb o tem, da sin v soglasju z bivšo ženo živi pri dolžniku in s tem povezanih trditev o stroških, ki jih ima dolžnik z upnikom poleg preživninske obveznosti. Takšne navedbe bi dolžnik lahko uveljavljal kvečjemu z ugovorom.

7. Zadnji stavek pritožbe ni povsem jasen, ni namreč jasno katero vročitev ima dolžnik v mislih, ko govori, da bo štel, da mu je sklep vročen, ko bo prejel pošto. Če ima v mislih vročitev izpodbijanega sklepa, je iz podatrkov spisa mogoče ugotoviti, da je bila vročitev pravilna. Ker gre v tej zadevi za izterjavo denarne terjatve (ki sicer predstavlja preživninsko obveznost dolžnika), postopek izvršbe (lahko) vpliva na obseg stečajne mase, saj se premoženje, ki spada v stečajno maso, in del premoženja, ki ga je mogoče zarubiti v izvršbi, prekrivata. Ker je torej predmet izvršbe lahko le premoženje, ki spada v stečajno maso, je dolžnikova procesna sposobnost v tem delu omejena in ga zato zastopa stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik2. Zato tudi vročitev izpodbijanega sklepa stečajnemu upravitelju pomeni pravilno vročitev.

8. Ker je pritožba neutemeljena in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Upnik sam trpi stroške odgovora na pritožbo, saj ta ni doprinesel k boljši razjasnitvi zadeve oz. k odločitvi o pritožbi in gre zato za nepotrebni strošek (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in šestim odstavkom 38. člena ZIZ).

1 VSL Sklep I Ip 1078/2019 2 VSL Sklep I Ip 2523/2017