Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VDS Sodba in sklep Pdp 15/98

ECLI:SI:VDSS:1999:VDS.PDP.15.98 Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore

prenehanje delovnega razmerja uvedba stečaja med odpovednim rokom zaradi trajnega viška regres pravica do izrabe letnega dopusta
Višje delovno in socialno sodišče
17. september 1999
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

1. Delavec nima pravice do izplačila odpravnine, ki bi mu pripadala kot trajno presežnemu delavcu, če je zoper delodajalca uveden stečajni postopek v času odpovednega roka šestih mesecev. V tem primeru delavcu preneha delovno razmerje v posledici uvedbe stečajnega postopka in ne kot trajno presežnemu delavcu po 12. tč. 1. odst. 100. čl. ZDR oz. 36. čl. ZDR.

2. Pravica delavca do regresa za letni dopust za leto 1995 ni vezana na dejansko izrabo letnega dopusta, ampak zgolj na pravico do izrabe letnega dopusta.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje delno razveljavi v 1. odst. izreka glede odločitve o zahtevku tožnika na ugotovitev obstoja terjatve za plačilo regresa za letni dopust za leto 1995 v višini 63.496,00 SIT s pripradki, ter v 2. odst. izreka (odločitev o stroških postopka) in se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V ostalem se pritožba zavrne kot neutemeljena in se v nerazveljavljenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo tožbeni zahtevek na ugotovitev obstoja terjatve tožeče stranke v znesku 339.463,00 SIT, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 18.3.1994 dalje do plačila ter terjatev iz naslova pravdnih stroškov odmerjenih po sodišču, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje prvostopne sodbe dalje do dneva plačila, zavrnilo. Odločilo je, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka v višini 34.425,00 SIT, z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje prvostopne sodbe dalje do plačila.

Zoper sodbo sodišča prve stopnje se pritožuje tožeča stranka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Pritožnik se ne strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje, da mu ne pripada odpravnina po 36. f členu Zakona o delovnih razmerjih, zato ker mu je prenehalo delovno razmerje zaradi začetka stečajnega postopka. Prav tako pa je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je zavrnilo zahtevek na ugotovitev obstoja terjatve iz naslova regresa za letni dopust, saj delavcu pripada letni dopust ne glede na to ali je izrabil letni dopust ali ne.

Pritožba je delno utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov in pri navedenem preizkusu ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo glede zavrnitve tožnikovega zahtevka na ugotovitev obstoja terjatve iz naslova odpravnine, ki pripada trajno presežnim delavcem, zmotno pa je uporabilo materialno pravo glede regresa za letni dopust. Kot izhaja iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje je bil tožniku izdan sklep o prenehanju delovnega razmerja po 12. točki 1. odst. 100. člena ZDR oz. 36. e členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Ur.l. RS št. 14/90, 5/91 in 71/93) dne 16.2.1995. Po 3. odst. 36. f člena cit. zakona je delodajalec dolžan izplačati delavcu, ki je pri njem zaposlen najmanj dve leti, odpravnino v višini najmanj polovice njegove povprečne plače v zadnjih treh mesecih, za vsako leto dela pri delodajalcu. Ni pa dolžan izplačati odpravnine delavcu, kateremu je v okviru programa razreševanja presežkov delavcev zagotovil ustrezno zaposlitev v drugi organizaciji oz. pri delodajalcu ali mu je dokupil delovno dobo. Delovno razmerje bi tožniku kot trajno presežnem delavcu prenehalo po izteku 6 mesecev od dneva dokončnosti prvostopnega sklepa. Ker tožnik zoper sklep o prenehanju delovnega razmerja ni ugovarjal v zakonitem roku, je postal sklep s potekom 15 dnevnega roka za vložitev ugovora dokončen, tako da je tožniku pričel teči odpovedni rok. Dne 4.4.1995, torej v času, ko je že tekel odpovedni rok, pa je bil nad toženo stranko začet stečajni postopek.

Po določilih Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL - Ur.l. RS št. 67/93 in 39/97) preneha delovno razmerje vsem delavcem kot pravna posledica začetka stečajnega postopka (106.čl.).

Če je nad delodajalcem začet stečajni postopek v času, ko delavcu še ni iztekel 6 mesečni odpovedni rok iz 1. odst. 36. e člena ZDR, delavec tako nima pravice do izplačila odpravnine, saj mu je prenehalo delovno razmerje zaradi začetka stečaja in ne po citirani določbi zakona. Pravno odločilno za razsojo je dejstvo, da je tožnikovo prenehanje delovnega razmerja temeljilo na določbi ZPPSL, pa čeprav mu je že začel teči 6 mesečni odpovedni rok. Glede na navedeno pravno razlogovanje je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožnik ni upravičen do odpravnine po 36. f členu ZDR.

Zmotno pa je sodišče prve stopnje razlogovalo zavrnitev tožnikovega zahtevka na izplačilo regresa za letni dopust in sicer zato, ker je izplačilo regresa za redni letni dopust vezano na dejansko izrabo dopusta, česar pa tožnik v tem primeru ni dokazal. Z navedenim pravnim razlogovanjem pa pritožbeno sodišče ne soglaša. Pravica delavca do izplačila regresa za letni dopust ni vezana na dejansko izrabo letnega dopusta, ampak zgolj na pravico do izrabe letnega dopusta. Ker je pravica do regresa vezana na abstraktno pravico do izrabe letnega dopusta, delavec pa pridobi pravico do izrabe letnega dopusta po 57. členu ZDR, ko mu preteče čas nepretrganega dela, ki ne sme biti daljši od 6 mesecev, ne glede na to ali delavec dela polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega, pripada delavcu regres ne glede na to ali je letni dopust dejansko izrabil ali ne. Kot izhaja iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje je tožnik v sporni zadevi pridobil pravico do izrabe letnega dopusta, zato mu je tožena stranka dolžna izplačati tudi regres za letni dopust za leto 1995. Ker je zaradi zmotne uporabe materialnega prava ostalo dejansko stanje glede višine regresa za letni dopust nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in izpodbijano sodbo v delu, ki se nanaša na ugotovitev obstoja terjatve glede regresa za letni dopust in posledično tudi izrek o stroških, razveljavilo.

Sodišče prve stopnje naj v ponovnem postopku ugotovi višino regresa za letni dopust za leto 1995 v neto znesku in upoštevajoč že prejeti znesek s strani stečajnega upravitelja, ugotovi obstoj terjatve, do katere je tožnik po temelju upravičen.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia