Jedro

Ne glede na stadij, v katerem je postopek, je potrebno stransko intervencijo prijaviti sodišču prve stopnje. Zato je pritožbeno sodišče predlog za dopustitev stranske intervencije, ki je bil podan tekom pritožbenega sodišča, vrnilo v reševanje sodišču prve stopnje.

Izrek

Pritožba prvotožene stranke se zavrže. Predlog za dopustitev stranske intervencije se odstopi v pristojno reševanje sodišču prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da tožeči stranki dne 31.7.2005 ni prenehalo delovno razmerje sklenjeno za nedoločen čas, temveč še vedno traja pri tretjetoženi stranki X. za delovno mesto prodajalec, ter da je tretjetožena stranka dolžna pozvati tožečo stranko nazaj na delo na delovno mesto prodajalec ter ji za čas od 1.8.2005 dalje do poziva na delo obračunati nadomestilo plače v višini osnovne bruto plačo v znesku 170.000,00 SIT in vseh dodatkov k osnovni plači po pogodbi o zaposlitvi, plačati davke in prispevke ter tožeči stranki po plačilu davkov in prispevkov izplačati neto nadomestilo osnovne plače z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega mesečnega neto zneska plače v plačilo 15 dne v mesecu za pretekli mesec do plačila ter obračunati in izplačati vse druge dajatve iz delovnega razmerja z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posamezne dajatve v plačilo dalje do plačila ter ji priznati vse pravice iz delovnega razmerja, vse v roku osem dni. Kar je tožeča stranka zahtevala več od priznanega zneska osnovne bruto plače in pripadajočih zakonskih zamudnih obresti, je zavrnilo, tretjetoženi stranki pa naložilo, da je dolžna tožeči strani povrniti stroške postopka v znesku 194.568,00 SIT, v roku osem dni, v primeru zamude, še plačati zakonske zamudne obresti od zapadlosti dalje.

Zoper sodbo se pritožujeta prvotožena stranka in tretjetožena stranka, tožnica je podala odgovor na pritožbo.

Prvotožena stranka v pritožbi navaja, da čeprav se izrek sodbe nanaša le na tretjetoženo stranko, ima pravni interes, da v tem delovnem sporu pride do zavrnitve tožbenega zahtevka. V primeru, da bi tožeča stranka uspela, bi morala kriti vse stroške tretjetoženi stranki v zvezi z izvršitvijo sodbe, zato tudi sama vlaga pritožbo zoper sodbo. Navaja, da v kolikor bi sodišče štelo, da je izrek sodbe prvotožene stranke ne tangira in da se zato zoper sodbo sama kot taka ne more pritožiti, naj se ji dovoli v pritožbenem postopku stranska intervenienca na strani tretjetožene stranke. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo prvotoženi stranki izpodbija pravico do intervencije, ker nima pravnega interesa za stransko intervencijo na strani tretjetožene stranke. Prvotožena stranka ni s tretjetoženo stranko v takem materialnopravnem razmerju, da bi utegnila sodba neposredno ali posredno vplivati na njen pravni položaj, zgolj ekonomski interes prvotožene stranke pa za intervencijo v civilnopravnem sporu ne zadostuje.

Po odločbi 3. odstavka 343. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) je pritožba nedovoljena, če jo vloži oseba, ki nima pravnega interesa za pritožbo. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo le obveznost tretjetožene stranke. Ker o podrednem zahtevku proti prvotoženi stranki ni bilo odločeno (3. odstavek 182. člena ZPP), prvotožena stranka nima pravnega interesa za vložitev predmetne pritožbe. Ker pritožbe v skladu z določbo 1. odstavka 343. člena ZPP ni zavrgel že predsednik senata sodišča prve stopnje, je moralo to storiti pritožbeno sodišče, kot mu to nalaga določba 352. člena ZPP.

Udeležba drugih oseb v pravdi je urejena v 16. poglavju ZPP. Udeležbo intervenienta ureja 199. člen, ki določa, da kdor ima pravni interes, da v pravdi, ki teče med drugimi, zmaga ena od strank, se lahko pridruži tej stranki (1. odstavek). Intervenient lahko vstopi v pravdo ves čas postopka vse do pravnomočnosti odločbe o tožbenem zahtevku ter ves čas postopka, ki se nadaljuje, ker je bilo vloženo izredno pravno sredstvo (2. odstavek). Po določbi 200. člena ZPP lahko vsaka stranka oporeka intervenientu pravico do udeležbe v postopku in predlaga, naj se intervencija zavrne; sodišče pa lahko tudi brez izjave strank zavrne intervencijo, če ugotovi, da ni podan pravni interes intervenienta. Do pravnomočnosti sklepa, s katerim se zavrne intervencija, se interveniet lahko udeležuje postopka in se njegova pravdna dejanja ne morejo izključiti. Zoper odločbo, s katero sodišče dopusti intervencijo, ni posebne pritožbe. Izjavo o priglasitvi intervencije lahko da intervenient na naroku ali s posebno pisno vlogo. To vlogo je treba vročiti obema strankama. Ne glede na stadij, v katerem je postopek, je potrebno intervencijo prijaviti sodišču prve stopnje. V sodni praksi nekdanje Jugoslavije se je uveljavilo stališče, da je sodišče prve stopnje funkcionalno pristojno odločati tudi o intervenciji med potekom pritožbenega postopka (glej Triva, Dika, 2004, str. 452), enako stališče pa se je uveljavilo tudi v nemškem pravu (glej Stein - Jonas, 21.Aufl., Bant I, str. 811). Ker je sodišče prve stopnje funkcionalno pristojno odločati tudi o predlogu intervencije med potekom pritožbenega postopka, je pritožbeno sodišče predlog prvotožene stranke za dopustitev stranske intervencije vrnilo v pristojno reševanje sodišču prve stopnje (270. člen ZPP).

Pritožbeno sodišče je v tem postopku obravnavalo samo pritožbo prvotožene stranke, o pritožbi tretjetožene stranke bo odločalo, ko bo odločeno o predlogu za intervencijo.