Jedro

Ker je ugovor prepozen, se sodišče prve stopnje v vsebinsko presojo in s tem v utemeljenost ugovora pravilno ni spuščalo.

Iz izrecne določbe četrtega odstavka 11. člena ZST-1 izhaja, da pravna oseba ne more biti oproščena plačila takse, ki znaša do vključno 44 EUR. Že sam zakon torej ne daje možnosti, da bi sodišče sploh lahko odločalo o oprostitvi sodne takse do višine 44 EUR, saj morajo pravne osebe sodno takso do te višine plačati in jim oprostitev niti ni omogočena.

Glede na to, da je sodišče prve stopnje samo zapisalo, da je v tem postopku M. V. prvič vložil ugovor zoper plačilni nalog in predlog za oprostitev plačila sodne takse, le na podlagi dejstva, da je bilo pritožniku v drugem sodnem postopku s sodnimi odločbami že pojasnjeno, da je ugovor, ki je vložen po poteku 8-dnevnega roka, prepozen in da predloga za oprostitev sodne takse ne more vložiti, če gre za sodno takso do višine 44 EUR, po presoji pritožbenega sodišča to samo po sebi in v takih okoliščinah primera ni mogoče šteti in zaključiti, da z vložitvijo ugovora in predloga za oprostitev sodne takse v tem postopku pritožnik zlorablja pravice.

Izrek

Pritožba upnika F., d. o. o., S., se v delu, v katerem se nanaša na IV. točko izreka izpodbijanega sklepa zavrže, v preostalem delu pa se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanih I. do III. točki izreka potrdi.

Pritožba M. V., G., se v delu, v katerem se nanaša na I., II. in III. točko izreka izpodbijanega sklepa zavrže, v preostalem delu pa se ji ugodi in se izpodbijani sklep v IV. točki izreka razveljavi.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje: - zavrglo ugovor F., d. o. o., S., ki ga je sodišče prejelo 4. 11. 2021 (PD 429) za plačilo sodne takse za postopek o pritožbi zoper sklep St 000/2018 z dne 4. 8. 2021 (PD 368 oz. 388) po tar. št. 5122 ZST-1 v znesku 20,50 EUR (I. točka izreka); - zavrnilo predlog F., d. o. o., S. (PD 429), za oprostitev plačila sodne takse za postopek o pritožbi zoper sklep St 000/2018 z dne 4. 8. 2021 (PD 368 oz. 388) (II. točka izreka); - odločilo, da začne upniku F., d. o. o., S., teči rok 15 dni za plačilo sodne takse naslednji dan po vročitvi tega sklepa (III. točka izreka); ter - zakonitega zastopnika F., d. o. o., S., M. V., G., zaradi zlorabe procesnih pravic kaznovalo z denarno kaznijo v višini 500,00 EUR, ki jo je dolžan plačati v roku 15 dni od prejema tega sklepa v dobro proračuna Okrožnega sodišča v Kranju (IV. točka izreka).

2. Zoper sklep v celoti sta se skupaj pravočasno pritožila upnik F., d. o. o., S. (v nadaljevanju F.) in M. V., iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP ter sta pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožba upnika F. v delu, v katerem izpodbija IV. točko izreka, ni dovoljena, v preostalem delu (I. do III. točka izreka) pa ni utemeljena.

4. Pritožba M. V. v delu, v katerem izpodbija I., II. in III. točko izreka, ni dovoljena, v preostalem delu (IV. točke izreka) pa je utemeljena.

_O pritožbi upnika F._

5. Z odločitvijo pod IV. točko izreka je sodišče prve stopnje na podlagi 11. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP zaradi zlorabe procesnih pravic izreklo denarno kazen M. V., zakonitemu zastopniku upnika F. Pritožba upnika F. je v tem delu nedovoljena, saj se ne nanaša nanj, temveč na M. V., kot njegovega zakonitega zastopnika. Ker se izpodbijani sklep v tem delu nanaša le neposredno na denarno kaznovanje M. V., ima le on neposredno upravičenje za vložitev pravnega sredstva zoper ta del izpodbijane sodne odločbe. Sodišče prve stopnje namreč ni izreklo denarne kazni upniku F., kot stranki tega postopka osebnega stečaja, temveč na podlagi citirane zakonske določbe drugega odstavka 11. člena ZPP njenemu zakonitemu zastopniku.

6. Pritožba upnika F. je zato v delu, v katerem se nanaša na IV. točko izreka nedovoljena (četrti odstavek 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), zato jo je pritožbeno sodišče v tem delu zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

7. V nadaljevanju pritožba upnika F. neutemeljeno trdi, da izpodbijane odločitve sodišča prve stopnje ni mogoče preizkusiti. Sodišče prve stopnje je ugovor tega pritožnika zavrglo kot prepoznega in jasno navedlo razloge, ki so bili bistveni in s tem odločilni za sprejem izpodbijane odločitve. Enako velja glede zavrnitve njegovega predloga za oprostitev plačila sodne takse. Očitana procesna kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP zato ni podana.

8. Glede na to, da iz podatkov spisa (in obrazložitve izpodbijane odločbe) izhaja, da je bil plačilni nalog za plačilo sodne takse v višini 20,50 EUR (PD 406) upniku F. vročen 16. 10. 2021, da je ugovor zoper plačilni nalog potrebno vložiti v roku 8 dni (prvi odstavek 34.a člen Zakona o sodnih taksah – ZST-1), na kar je bil upnik F. v plačilnem nalogu opozorjen v okviru pravnega pouka, ugovor pa je upnik vložil 2. 11. 2021, kar je po poteku 8-dnevnega roka, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju ugovora kot prepoznega tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilna. Ker je ugovor prepozen, se sodišče prve stopnje v vsebinsko presojo in s tem v utemeljenost ugovora pravilno ni spuščalo, zato upnik F. pritožbeno neutemeljeno vztraja pri trditvah, da je bil njegov ugovor utemeljen in da bi sodišče moralo po uradni dolžnosti paziti na pravilnost in zakonitost odmere sodne takse. Če je ugovor prepozen, sodišče njegove utemeljenosti ne preverja, temveč ga zavrže kot prepoznega (drugi in tretji odstavek 34.a člena ZST-1).

9. S plačilnim nalogom z dne 28. 9. 2021 (PD 406) je sodišče upniku F., ki je pravna oseba, naložilo v plačilo sodno takso v višini 20,50 EUR. Iz izrecne določbe četrtega odstavka 11. člena ZST-1 izhaja, da pravna oseba ne more biti oproščena plačila takse, ki znaša do vključno 44 EUR. Že sam zakon torej ne daje možnosti, da bi sodišče sploh lahko odločalo o oprostitvi sodne takse do višine 44 EUR, saj morajo pravne osebe sodno takso do te višine plačati in jim oprostitev niti ni omogočena.

10. Pritožba je zato neutemeljena tudi v delu, ko trdi, da sodišče prve stopnje o predlogu upnika F. za oprostitev plačila sodne takse ne bi smelo odločati brez izpolnjenih procesnih predpostavk in pridobitve izjave o premoženjskem stanju, saj da tako ni presojalo objektivnega dejanskega stanja in zato ni moglo oceniti ali upnik lahko plača znesek pod zakonsko določenim. Ker upnik F. kot pravna oseba do višine 44 EUR sploh ne more biti oproščen plačila sodne takse, v obravnavanem primeru pa je bila upniku odmerjena sodna taksa v višini 20,50 EUR, sodišče prve stopnje pravilno ni vsebinsko presojalo pogojev za oprostitev plačila sodne takse, saj za kaj takega ni imelo zakonske podlage. Drugačne pritožbene trditve niso utemeljene.

11. Pritožba graja tudi odločitev sodišča prve stopnje o teku roka za plačilo sodne takse in trdi, da začne rok za plačilo sodne takse teči po pravnomočnosti odločitve o taksni oprostitvi.

12. Sodno takso je praviloma potrebno plačati najpozneje v roku, določenem v plačilnem nalogu.1 Če je zoper plačilni nalog vloženo pravno sredstvo in če sodišče pravnemu sredstvu iz prvega ali četrtega odstavka tega člena ne ugodi (ugovor oziroma pritožba zoper sklep o zavrnitvi ugovora), začne teči rok za plačilo takse naslednji dan po vročitvi sklepa, s katerim je odločeno o pravnem sredstvu, na kar mora sodišče stranko opozoriti (sedmi odstavek 34.a člena ZST-1).

13. V obravnavanem primeru je upnik F. kot zavezanec za plačilo sodne takse vložil zoper plačilni nalog ugovor, ki ga je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom zavrglo, zavrnilo pa je tudi njegov predlog za oprostitev sodne takse. Ker je upnik F. zoper tako odločitev vložil pritožbo, ki je predmet presoje tega pritožbenega postopka, mu bo rok za plačilo sodne takse po plačilnem nalogu z dne 28. 9. 2021 (PD 406) dejansko pričel teči šele z vročitvijo tega sklepa, kar pa na odločitev sodišča prve stopnje v okviru III. točke izreka nima nobenega vpliva. Sodišče prve stopnje je namreč upnika skladno s sedmim odstavkom 34.a člena ZST-1 v okviru III. točke izreka izpodbijanega sklepa pravilno opozorilo na nov tek roka. Ker pa se je upnik zoper sklep pritožil, bo skladno z isto zakonsko določbo rok za plačilo sodne takse upniku F. sedaj pričel teči šele z vročitvijo tega sklepa (na kar upnika F. pritožbeno sodišče tudi posebej opozarja v zadnji točki te obrazložitve).

14. Višje sodišče je s tem odgovorilo na pravno odločilne pritožbene razloge upnika F., s katerimi je izpodbijal odločitev iz I. do III. točke izreka (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Ker tudi niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je višje sodišče pritožbo upnika F. v tem delu zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanih I. do III. točki izreka potrdilo (2. točka prvega odstavka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

_O pritožbi M.V._

15. Pritožbo zoper celotni izpodbijani sklep vlaga tudi M. V. Ker se odločitev iz I. do III. točke izreka ne nanaša nanj, temveč le na upnika F., M. V. nima pravnega interesa za izpodbijanje tega dela sklepa, saj z njim ni poseženo v njegove pravice, zato je pritožbeno sodišče pritožbo M. V. v tem delu kot nedovoljeno (četrti odstavek 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP) zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

16. V okviru IV. točke izreka izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje M. V., kot zakonitega zastopnika upnika F., kaznovalo z denarno kaznijo 500,00 EUR zaradi zlorabe procesnih pravic na temelju 11. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. V obrazložitvi te svoje odločitve je navedlo, da je upnik F. po svojem zakonitem zastopniku M. V. v tem postopku osebnega stečaja sicer prvič vložil ugovor zoper plačilni nalog in predlog za oprostitev plačila sodne takse, vendar pa je bistveno enake ugovore in taksne predloge vlagal tudi v postopku osebnega stečaja nad dolžnikom M. K., ki se vodi pod opr. št. St 000/2013, o katerih je to isto sodišče odločilo s sklepom z dne 20. 7. 2021, ki je prestal pritožbeni preizkus. V postopku St 000/2013 je sodišče njegov ugovor kot prepozen zavrglo in taksne predloge zavrnilo iz istih razlogov kot v obravnavanem primeru, pritožnikoma pa so bili ti sklepi vročeni 11. 8. 2021, kar je pred vložitvijo ugovora v tem postopku (2. 11. 2021), kar pomeni, da sta bila tako upnik F. kot njegov zakoniti zastopnik M. V. seznanjena, da v primeru zamude roka za ugovor sledi zavrženje ugovora in da se oprostitve sodne takse pod 44 EUR ne da doseči. Ker je upnik F. po zakonitem zastopniku kljub temu vložil prepozen ugovor in podal predlog za taksno oprostitev, je sodišče prve stopnje tako postopanje ocenilo kot namerno in nedvomno zlorabo procesnih pravic, ki nasprotuje načelu hitrosti in ekonomičnosti stečajnega postopka in za delovanje v nasprotju z vestnostjo in poštenjem ter zakonitega zastopnika M. V. denarno kaznovalo.

17. Pritožba očita sodišču prve stopnje samovoljno odločitev, mimo sodne prakse in trdi, da je sodišče prve stopnje odločitev sprejelo brez osnove, da so zaključki sodišča v nasprotju z zakonskimi določbami glede možnosti vložitve ugovora, poleg tega pa je odločitev v nasprotju z določbami, da bo rok za plačilo sodne takse tekel, čeprav bo vložen ugovor in predlog za oprostitev. Nadalje trdi, da je sodišče prve stopnje s svojim postopanjem mimo zakonov in ustave, pritožnikoma vzelo pravico do sodnega varstva in pravnega sredstva.

18. V skladu z določbo 11. člena ZPP, ki se v postopku osebnega stečaja smiselno uporablja na podlagi prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP, si morajo sodišče, stranke in drugi udeleženci prizadevati, da se postopek opravi brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški, pri čemer je vsaka stranka dolžna v postopku skrbno in pravočasno uresničevati svoje pravice, navajati dejstva in predlagati dokaze, da je mogoče postopek izvesti čim prej, sodišče pa je dolžno onemogočiti vsako zlorabo pravic, ki jih imajo stranke in drugi udeleženci v postopku. Če stranke, intervenienti, njihovi zakoniti zastopniki in pooblaščenci z namenom škodovati drugemu ali s ciljem, ki je v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem, zlorabljajo pravice, ki jih imajo po tem zakonu, jim sodišče lahko izreče denarno kazen ali druge ukrepe, določene s tem zakonom (drugi odstavek 11. člena ZPP). Pri kaznovanju zakonitega zastopnika M. V. sodišče prve stopnje ni presojalo nič od navedenega, temveč je le ugotovilo, da je bil pritožnik že v drugem postopku seznanjen s tem, da bo sodišče ugovor, ki je prepozen zavrglo in da oprostitve sodne takse ne more doseči, če ta znaša po 44 EUR, na podlagi česar je sklenilo, da je tako njegovo postopanje namerno in predstavlja zlorabo pravic, ker nasprotuje načelu hitrosti in ekonomičnosti stečajnega postopka, s tem pa deluje pritožnik v nasprotju z vestnostjo in poštenjem. Glede na to, da je sodišče prve stopnje samo zapisalo, da je v tem postopku M. V. prvič vložil ugovor zoper plačilni nalog in predlog za oprostitev plačila sodne takse, le na podlagi dejstva, da je bilo pritožniku v drugem sodnem postopku s sodnimi odločbami že pojasnjeno, da je ugovor, ki je vložen po poteku 8-dnevnega roka, prepozen in da predloga za oprostitev sodne takse ne more vložiti, če gre za sodno takso do višine 44 EUR, po presoji pritožbenega sodišča to samo po sebi in v takih okoliščinah primera ni mogoče šteti in zaključiti, da z vložitvijo ugovora in predloga za oprostitev sodne takse v tem postopku pritožnik zlorablja pravice.

19. Višje sodišče je zato pritožbi M. V. v delu, v katerem izpodbija IV. točko izreka, ugodilo in izpodbijani sklep v tem delu razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

10. Ker pritožbi upnika F. in M. V. v zvezi z ugovorom in taksno oprostitvijo (I. do III. točka izreka) pritožbeno sodišče ni ugodilo, prične 15-dnevni rok za plačilo sodne takse po plačilnem nalogu z dne 28. 9. 2021 (PD 406) v višini 20,50 EUR, teči naslednji dan po vročitvi tega sklepa upniku F. 1 Razen v primerih iz tretjega, četrtega in petega odstavka 5. člena ZST-1, za kar pa ne gre v obravnavanem primeru.