Jedro

Sodišče takrat, ko stranki ni zagotovljeno najmanj 15-dnevno obdobje med prejemom vabila in obravnavo, ne sme opraviti glavne obravnave v odsotnosti tako nepravilno vabljene stranke, sicer ji odvzame možnost obravnavanja pred sodiščem.

V primeru fizične delitve ali delitve v skladu s petim odstavkom 70. člena SPZ lahko pride do prenosa lastninske pravice na solastnika predmeta delitve le, če ta izkaže upravičen interes, da mu pripade predmet delitve ali njegov del.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom, v zvezi s popravnim sklepom, je sodišče prve stopnje: (1) opravilo delitev solastnih nepremičnin parc. št. 607/1 in 608/4, obe k.o. X, v solasti predlagateljice do 1/3 in prvega nasprotnega udeleženca do 5/27, druge nasprotne udeleženke do 1/9, tretjega nasprotnega udeleženca do 1/9 ter četrte nasprotne udeleženke do 7/27 tako, da po pravnomočnosti sklepa v svojo last in posest: a) novo nastalo parcelo 608/13 k.o. X prejme predlagateljica, b) novo nastalo parcelo 608/14 k.o. X prejme druga nasprotna udeleženka do 21/108, prvi nasprotni udeleženec do 29/208, tretji nasprotni udeleženec do 21/108, četrta nasprotna udeleženka pa do 37/108, c) novo nastalo parcelo št. 608/15 k.o. X pa predlagateljica do 1/3, druga nasprotna udeleženka do 1/9, tretji nasprotni udeleženec do 1/3, četrta nasprotna udeleženka do 7/27, prvi nasprotni udeleženec pa do 5/27; (2) navedlo, da je skica izvedenke M. B. z dne 15. 10. 2010 sestavni del tega sklepa ter (3) odločilo, da predlagateljica nosi v celoti skupne stroške v znesku 2.072,86 EUR.

2. Zoper sklep se pritožujejo prvi, drugi in tretji nasprotni udeleženec iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov. Predlagajo, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek in spis dodeli drugemu sodniku. Sodišče nedosledno, napačno ali pomanjkljivo označuje nasprotne udeležence, zaradi česar ni podana subjektivna identiteta v izreku sklepa. Nasprotnim udeležencem je bila z nepravilnim ravnanjem sodišča odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem in kršen čas za pripravo na obravnavo na kraju samem dne 15. 10. 2010. Sodišče so zaprosili za preložitev obravnave glede na to, da je njihov pooblaščenec prejel pooblastilo za zastopanje dva dni pred narokom in imel na dan naroka neodložljiv sestanek. Sodišče se do prošnje za preložitev naroka sploh ni opredelilo. Datum vabila je bil 1. 10. 2010, narok pa je bil že 15. 10. 2010. Sodišče ni vročilo predloga za razdružitev solastnih nepremičnin prvemu in tretjemu udeležencu. Neobrazložena je odločitev, da na novo nastali nepremičnini parc. št. 608/15 k.o. X prvi nasprotni udeleženec ni udeležen v solastništvu. Ni podana pasivna legitimacija družbe I. k.d.. Citirana družba se je statusno preoblikovala v družbo I., d.o.o., ter prenesla svoj poslovni sedež na T .. Ker so nasprotni udeleženci nujni sosporniki, za enega izmed njih pa pasivna legitimacija ni podana, bi moralo sodišče predlog za delitev solastnine zavrniti. Nepravilno je uporabljeno tudi materialno pravo, saj izrek sklepa ni sposoben za vpis v kataster in v zemljiško knjigo. Sodišče bi moralo pritegniti v postopek izvedenca geodetske in ne gradbene stroke, ki bi izdelal elaborat. Spregledalo je spremenjeni 115. člen Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1). Moralo bi v sklepu o delitvi hkrati odločiti, da se pri novo nastalih parcelah vknjiži lastninska pravica na ime določenih nekdanjih solastnikov. V izpodbijanem sklepu bi morala biti vsaka nepremičnina označena z identifikacijskim znakom iz katastra. Sodišče je napačno razumelo dogovor z dne 7. 5. 2007, ki predvideva, da mora nasprotnim udeležencem po delitvi ostati prost in nemoten dostop po novo nastalih parcelah do njihove hiše in dvorišča ter do vrta. S sklepom pa je sodišče zaprlo pot za dostop cisterni kurilnega olja do hiše ter traktorju z gnojem do vrta. Nasprotni udeleženci nimajo drugega dostopa do svojih zemljišč. Predlagateljica ni izkazala upravičenega interesa v smislu 70. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ), saj ne živi v hiši na naslovu T., prav tako ne uporablja vrta parc. št. 608/11, nasprotni udeleženci pa imajo življenjski interes za nemoteno uporabo svojih nepremičnin. Priglašajo pritožbene stroške.

3. Predlagateljica je na pritožbo odgovorila. Predlaga njeno zavrnitev ter naložitev plačila stroškov odgovora na pritožbo pritožnikom.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je res nedosledno označevalo drugo nasprotno udeleženko; v uvodu izpodbijanega sklepa je pravilno navedlo, da je njen priimek Č., v izreku sklepa pa je dvakrat napačno zapisalo njen priimek. Gre za očitni pisni napaki, ki ju je mogoče kadarkoli odpraviti s popravnim sklepom, zato poseg v izpodbijani sklep iz tega razloga ni potreben. Bo pa moralo sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku (razlogi za vrnitev zadeve v nov postopek bodo pojasnjeni v nadaljevanju sklepa) paziti, da napak pri označbi strank ne bo ponovilo.

6. Pritožba tudi pravilno opozarja, da se je družba I. k.d., dne 4. 9. 2008 statusno preoblikovala ter prenesla svoj poslovni sedež (glej priloženi registrski sklep Srg 2008/30246 z dne 4. 9. 2008, priloga B4), česar predlagateljica v predlogu za delitev solastnine in sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu nista upoštevala, saj sta jo označila s „staro“ firmo in „starim“ poslovnim sedežem. Ker pa v primeru spremembe pravnoorganizacijske oblike gospodarske družbe ne gre za spremembo identitete stranke (1), ni moč pritrditi pritožbi, da ni podana pasivna legitimacija tretjega nasprotnega udeleženca.

7. Pritožniki so dne 14. 10. 2010 podali prošnjo za preložitev naroka, razpisanega za dne 15. 10. 2010 ob 9.00 uri. Kot razlog za preložitev naroka so navedli, da so 13. 10. 2010 pooblastili odvetnika B. D. za zastopanje v tem postopku, ki pa se z zadevo še ni mogel seznaniti, da ima pooblaščenec 15. 10. 2010 ob 10.00 uri neodložljiv sestanek ter da ne privolijo, da bi jih na naroku zastopal substitut. Sodišče prve stopnje je narok 15. 10. 2010 v nenavzočnosti nasprotnih udeležencev in njihovega pooblaščenca opravilo, ne da bi na naroku omenilo oziroma obravnavalo prošnjo nasprotnih udeležencev (glej zapisnik z dne 15. 10. 2010, ki se nahaja za list. št. 62 spisa), čeprav 281. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) sodišču nalaga, da se potem, ko začne glavno obravnavo, prepriča, ali so bili povabljenci, ki niso prišli na obravnavo, v redu povabljeni in ali so opravičili svoj izostanek. Pa tudi izpodbijani sklep nima razlogov o tem, zakaj je sodišče prve stopnje štelo, da okoliščine, ki so jih pritožniki navedli v prošnji za preložitev naroka, ne predstavljalo upravičenega razloga za preložitev naroka v smislu 115. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP. Drži tudi pritožbena trditev, da je bil pritožnikom kršen rok za pripravo na narok dne 15. 10. 2010. Po določbi drugega odstavka 280. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP je treba narok za glavno obravnavo določiti tako, da ostane stranki zadosti časa za pripravo, in sicer najmanj 15 dni od prejema vabila. Iz vročilnic, pripetih k list. št. 57, pa izhaja, da je bilo pritožnikom vabilo z dne 1. 10. 2010 vročeno 11. 10. 2010. Pritožniki niso bili pravilno vabljeni, zato sodišče ne bi smelo opraviti naroka v njihovi odsotnosti. Ob takšni kršitvi jim je treba pritrditi, da jim je bila odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

8. Pri preizkusu odločitve po uradni dolžnosti je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje tudi napačno uporabilo materialno pravo. SPZ v 70. členu predpisuje dva temeljna načina delitve solastne stvari – fizično in civilno. Fizična delitev je predvidena, če je objekt solastnine po svoji naravi deljiv, pri čemer solastniku pripade tisti del, za katerega izkaže upravičen interes (drugi odstavek 70. člena SPZ). Če je predmet solastnine nedeljiv ali je delitev mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari, se opravi civilna delitev (četrti odstavek 70. člena SPZ). Posebna modaliteta civilne delitve je določena v petem odstavku 70. člena, v skladu s katerim lahko sodišče na predlog solastnika odloči, da namesto prodaje stvar pripade njemu, če izplača druge solastnike tako, da jim plača sorazmerni del prodajne cene, ki jo določi sodišče. Kakšna so pooblastila sodišča, da odloči o pridobitvi lastnine v postopku delitve solastnine, je v 70. členu SPZ torej jasno določeno. V primeru fizične delitve ali delitve v skladu s petim odstavkom 70. člena SPZ lahko pride do prenosa lastninske pravice na solastnika predmeta delitve le, če ta izkaže upravičen interes, da mu pripade predmet delitve ali njegov del. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom opravilo delitev solastnih nepremičnin parc. št. 607/1 in 608/4, obe k.o. X tako, da je na novo nastalih parcelah, razen na parceli št. 608/13 k.o. X, ki jo je dobila v izključno last predlagateljica, ostala solastnina s tem, da so eno novo nastalo parcelo dobili v solast vsi solastniki, drugo pa vsi, razen predlagateljice, z drugačnimi solastniškimi deleži, kot so jih imeli na nepremičninah, ki sta bili predmet delitve. Za takšno odločitev sodišče prve stopnje ni imelo podlage v povzetih določbah 70. člena SPZ. Z odločitvijo sodišča tudi ni bil dosežen temeljni smoter postopka za delitev nepremičnine, ki je v prenehanju solastnine (primerjaj sklep VS RS II Ips 625/2009 z dne 8. 12. 2011).

9. Zaradi ugotovljenih bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Napotki za ponovljeni postopek so razvidni iz predhodne obrazložitve.

10. Pritožbeno sodišče ni sledilo neobrazloženemu predlogu za dodelitev zadeve drugemu sodniku, saj ni razlogov za uporabo pooblastila iz 356. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.

11. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

(1) Glej v: dr. Lojze Ude in drugi: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga (1. -150.člen), Uradni list in GV založba, Ljubljana 2005, stran 328; v tem delu avtor komentarja: Aleš Galič.