Jedro

Pripomniti je, da je naloga sodišča upoštevati razpoložljivo dokazno gradivo (dokaze in dokazne vire), kateremu je dolžno podeliti ustrezen pomen in težo, upoštevaje zlasti logiko in življenjske izkušnje; v tem pogledu je presoja dokaznega gradiva vedno subjektivna, kar pa, če je tudi razumna, ne pomeni, da je pristranska in zato arbitrarna.

Izrek

Pritožbi se zavrneta kot neutemeljeni.

Obrazložitev

1.Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom na podlagi sedmega odstavka 169. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) v zvezi s prvim odstavkom 167. člena ZKP zoper obdolžene A. A., B. B. in C. C. uvedlo preiskavo zaradi utemeljenega suma storitve dejanja poskusa kaznivega dejanja velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 205. člena KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 20. člena in 34. členom KZ-1.

2.Zoper navedeni sklep sta vložila pritožbi zagovornika obdolženih C. C. in B. B. Zagovornica obdolženega C. C. vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da Višje sodišče v Ljubljani pritožbi ugodi in, smiselno, izpodbijani sklep spremeni tako, da zahtevo za preiskavo zavrne kot neutemeljeno. Zagovornik obdolženega B. B. pa vlaga pritožbo iz pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in predlaga smiselno enako kot zagovornica obdolženega C. C.

3.Pritožbi nista utemeljeni.

4.Sodišče druge stopnje po proučitvi pritožbenih navedb, razlogov izpodbijanega sklepa ter podatkov spisa ugotavlja, da je sodišče prve stopnje upravičeno sklepalo na procesno predpostavko za uvedbo preiskave, to je utemeljenost suma, da so obdolženi ravnali na način, kot jim očita tožilstvo v vloženi zahtevi za opravo preiskave, in zato pravilno uvedlo zoper obdolžence preiskavo zaradi dejanja poskusa kaznivega dejanja velike tatvine po 1. točki prvega odstavka člena 205 KZ-1.

5.Sodišče prve stopnje se je utemeljeno oprlo na podatke predkazenskega postopka, in sicer na tiste, katere naj bi dal oškodovanec policistom (zapisnik o sprejemu ustne ovadbe oziroma predloga za pregon, uradni zaznamek o zbranih obvestilih), na posnetke videonadzorne kamere, album fotografij ter ugotovitve policistov v predkazenskem postopku ter na njihovi podlagi upravičeno sklepalo na zadostno stopnjo verjetnosti, da so obdolženci A. A., B. B. in C. C. kritičnega dne v kritičnem času prišli z osebnim avtomobilom v lasti obdolženega B. B., katerega naj bi vozil neznani voznik, na samo lokacijo stanovanjske hiše v lasti oškodovanca, in poskusili storiti očitano kaznivo dejanje.

6.Upravičeno je izpostavilo, glede na zaenkrat izkazane podatke o identiteti oseb na videoposnetkih, da naj bi C. C. razpolagal z mobilnim aparatom in bil preko njega v zvezi z neznanim voznikom predmetnega osebnega vozila, ki naj bi na njih čakal, da bodo izvršili kaznivo dejanje, ter da naj bi v rokah imel izvijač kot tipično vlomilsko orodje, pa tudi, da naj bi obdolženi C. C., A. A. in B. B. uporabljali v kritičnem času maskirna oblačila (rokavice, obrazna maska, kapa, nogavice za zaščito čevljev), ter pravilno sklepalo, upoštevaje, da naj bi se izven dometa videonadzornih kamer zadrževali minimalno 10 minut, pri tem pa se tudi usklajeno usmerjeno gibali proti oknu in proč od okna, katero naj bi bilo vlomljeno, ob čemer naj bi bila pod oknom v notranjosti hiše zaznana zemlja, da so poskusili oškodovancu vzeti tuje stvari tako, da so vlomili okno ter vstopili v notranjost hiše, nato pa se vrnili pred hišo in, opazujoč videonadzorno kamero na zunanjosti hiše, odšli še proti drugi stranici objekta in potem proč od njega v smeri, kamor naj bi odpeljal neznani voznik. Vse navedene okoliščine, na katere je sodišče prve stopnje sklepalo glede na razpoložljivo dokazno gradivo, tudi po presoji pritožbenega sodišča razumno zadostujejo za zaključek o obstoju predpisane stopnje verjetnosti.

7.Držijo navedbe obeh pritožnikov, da je določen del dogajanja nepokrit z videonadzorno kamero, pritožnikoma pa ni mogoče odreči niti utemeljenosti ugotovitve, da v notranjosti hiše ni bilo zaznanih sledov preiskovanja ter da iz hiše ni bilo ničesar odnešenega. Vendar je ugotoviti, da se glede na videoposnetke storilci usmerjeno gibljejo prav proti vlomljenemu oknu in stran od njega, kar je pravilno kot ključno izpostavilo že sodišče prve stopnje, pritrditi pa je tudi prvostopenjskemu stališču, da izostalost prepovedane posledice (izvzetje predmetov iz razpolagalne sfere lastnika) kaže le na to, da kaznivo dejanje ni bilo dokončano. Pritožbeno sodišče pripominja, da ni ključna odsotnost sledov preiskovanja; upoštevaje videoposnetke, zlasti pogledovanje obdolženih proti kameri, se izkazuje za logično, da so že po vlomu in vstopu v notranjost ugotovili, da obstaja nevarnost njihove prepoznave zunaj objekta (in ne v notranjosti).

8.Res je na identiteto obdolženih kot storilcev sodišče prve stopnje sklepalo glede na ugotovitve policije, ki nima strokovnega znanja za prepoznavo obrazov. Vendar pa upoštevaje, da so ugotovitve policije v predkazenski fazi postopka ne samo edini, ampak tudi povsem ustrezen dokazni vir, pritožbene navedbe v tem delu ne spodbijajo pravilnosti prvostopenjske ugotovitve o artikulirani, konkretni in specifični verjetnosti tudi glede identitete storilcev na posnetkih videonadzorne kamere.

9.Iz spredaj navedenih razlogov ni mogoče pritrditi pritožnikoma, da ni prav nobenih dokazov, ki bi utemeljevali predpisan dokazni standard, in obrambno ugotovitev, da je sodišče prve stopnje uvedlo preiskavo zoper obdolžence zaradi očitanega dejanja le na podlagi subjektivnega občutka, pogojenega z vnaprej oblikovanim mnenjem o njihovi krivdi, zavrača kot neutemeljeno.

10.Pripomniti je, da je naloga sodišča upoštevati razpoložljivo dokazno gradivo (dokaze in dokazne vire), kateremu je dolžno podeliti ustrezen pomen in težo, upoštevaje zlasti logiko in življenjske izkušnje; v tem pogledu je presoja dokaznega gradiva vedno subjektivna, kar pa, če je tudi razumna, ne pomeni, da je pristranska in zato arbitrarna.

11.Ker so pritožbene navedbe neutemeljene, sodišče druge stopnje pa pri presoji izpodbijanega sklepa ni ugotovilo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (peti odstavek člena 402 ZKP), je pritožbi obeh zagovornikov na podlagi pooblastila iz tretjega odstavka člena 402 ZKP zavrnilo kot neutemeljeni.

Zveza:

Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 167, 167/1 Kazenski zakonik (2008) - KZ-1 - člen 20, 20/2, 34, 205, 205/1, 205/1-1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.