Up-209/04 - 7

21. 4. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki jo zastopa B. B. B., odvetnik na Ž., na seji senata dne 31. marca 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1.Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 1910/2001 z dne 12. 1. 2004 v zvezi s sodbo Delovnega sodišča v Mariboru, Oddelka na Ptuju, št. Pd 7/2000 z dne 5. 9. 2001 se ne sprejme.

2.Pritožnica sama nosi stroške postopka z ustavno pritožbo.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek pritožnice za razveljavitev disciplinskih odločb tožene stranke o izreku disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja. Višje sodišče je na pritožbo pritožnice sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je pritožnici namesto disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja izreklo disciplinski ukrep denarne kazni. Strinjalo se je z dokazno oceno sodišča prve stopnje, da so pritožnici očitane disciplinske kršitve dokazane. Nasprotno pa je štelo, da niso podane kvalifikatorne okoliščine, potrebne za izrek disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja. Uspeh pritožnice je ocenilo na eno polovico in ji v tem obsegu priznalo povrnitev stroškov postopka.

2.Zoper odločitev Višjega sodišča v zvezi z odločitvijo sodišča prve stopnje vlaga pritožnica ustavno pritožbo. V ustavni pritožbi navaja, da je sodišče odločilo očitno nezakonito. Očitane kršitve ji niso bile dokazane, izrečena denarna kazen pa jo hudo eksistenčno prizadeva. Nezakonita naj bi bila tudi odločitev o stroških postopka, saj naj bi bilo očitno, da je bil pritožničin uspeh v sporu 99%. S po mnenju pritožnice nepravilno odločitvijo sodišč naj bi ji bile kršene pravice iz 49. in 66. člena Ustave, s pristranskim odločanjem pa tudi pravica do sodnega varstva iz 23. člena Ustave. Višjemu sodišču očita tudi, da je ignoriralo vsebino pritožbe, s čimer naj bi ji bila kršena pravica iz 25. člena Ustave.

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v rednih sodnih postopkih, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotavljanju dejanskega stanja in uporabi materialnega ter procesnega prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Navedbe pritožnice, ki pomenijo zgolj očitek nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava, zato ne morejo utemeljiti ustavne pritožbe. Izpodbijani sodni odločbi je zato Ustavno sodišče preizkusilo le z vidika morebitne kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin. Takšnih kršitev pa v izpodbijanih sodbah ni. Zgolj nezadovoljstvo pritožnice s sprejetimi odločitvami namreč ne more utemeljiti njenih očitkov o kršitvah pravic iz 49. in 66. člena Ustave. Za takšne kršitve bi šlo, če bi izpodbijani sodni odločitvi vsebovali stališča, ki bi bila v nasprotju s katero izmed teh človekovih pravic, česar pa pritožnica ne izkaže. Enako velja za povsem pavšalen očitek pritožnice o kršitvi prvega odstavka 23. člena Ustave, ki naj bi jo storili sodišči s pristranskim odločanjem, ki ga pritožnica prav tako z ničimer ne izkaže. Prav tako ne gre za primer, da bi bila odločitev sodišč tako očitno napačna, da bi jo bilo mogoče označiti za samovoljno oziroma arbitrarno, kar bi lahko pomenilo kršitev pravice iz 22. člena Ustave. Odločitev sodišč je namreč zadostno obrazložena, temelji pa na zaključkih, ki so možni glede na pravila interpretacije pravnih norm.

4.Ustavnopravno relevanten bi lahko bil očitek pritožnice o kršitvi 25. člena Ustave, ki naj bi jo storilo Višje sodišče s tem, ko naj bi ignoriralo njeno pritožbo, kar je mogoče razumeti kot očitek, da ji Višje sodišče ni odgovorilo na posamezne pritožbene navedbe. Omenjena ustavna pravica namreč stranki zagotavlja pravico, da se pritožbeno sodišče opredeli do bistvenih navedb pritožbe. Vendar pa tudi za ta pritožničin očitek velja, da s povsem pavšalnimi in nekonkretiziranimi navedbami pritožnica ne more utemeljiti zatrjevane kršitve ustavne pravice.

5.Ker z izpodbijanima sodbama očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče njene ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

6.Po prvem odstavku 34. člena ZUstS nosi v postopku pred Ustavnim sodiščem vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Navedena določba se po 49. členu ZUstS uporablja tudi v postopku z ustavno pritožbo. Ker v obravnavani zadevi ni utemeljenih razlogov za drugačno odločitev, je Ustavno sodišče glede prijavljenih stroškov sklenilo, kot izhaja iz 2. točke izreka tega sklepa.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena in prvega odstavka 34. člena v zvezi z 49. členom ZUstS ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan