Jedro

Inšpekcijski organ svoje odločbe ne more opreti samo na določbo 70. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 - 18/88), če v materialnem predpisu nima pooblastila za določene ukrepe ali vsaj jasno predpisane obveznosti določenih subjektov, katerih izvajanje nadzoruje inšpektor.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odločba Republiškega tržnega inšpektorata z dne 31.8.1993 odpravi.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo proti odločbi tržnega inšpektorja Medobčinskega inšpektorata občin z dne 14.7.1993, s katero je bilo tožniku naloženo, da je dolžan oblikovati drobnoprodajne cene pšeničnega kruha na ravni, kot so se v skladu s predpisi oblikovale in uporabljale na dan 1.6.1993. V obrazložitvi odločbe je navedla, da zakon o cenah, na podlagi katerega je vlada sprejela uredbo o določitvi najvišjih cen moke in kruha, uveljavljeno od 29.6.1993, sicer ne določa upravnega ukrepanja, pač pa zakon o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih v 70. členu pooblašča tržnega inšpektorja za nadzor nad izvajanjem predpisov in mu v primeru kršitev določa pravico in dolžnost, da odredi ukrepe, ki so potrebni, da se pomanjkljivosti odpravijo, kar je tržni inšpektor v obravnavanem primeru tudi storil, ko je pri kontrolnem pregledu tožnikove obratovalnice dne 30.6.1993 ugotovil, da tožnik zaračunava višje cene, kot so določene z vladino uredbo. Podlago za uvedbo postopka po uradni dolžnosti je imel organ 1. stopnje v 10. členu zakona o tržni inšpekciji in 124. členu zakona o splošnem upravnem postopku. Pritožbene navedbe tožnika so za toženo stranko irelevantne in pritožbo je morala kot neutemeljeno zavrniti.

Tožnik je v tožbi navedel, da je odločba tožene stranke nezakonita iz formalnih kot materialnih razlogov. Tožena stranka v njej ni presodila pritožbenih navedb, s čemer je kršila 2. odstavek 245. člena zakona o splošnem upravnem postopku, poleg tega pa ni upoštevala, da tržni inšpektor ne more na področju cen izdajati nobenih odločb, saj za to nima podlage niti v zakonu o tržni inšpekciji niti v zakonu o cenah. Določilo 70. člena zakona o sistemu državne uprave, na katerega se sklicuje tožena stranka, inšpektorja le na splošno pooblašča, vendar mora le-ta pri ukrepanju upoštevati tudi specialni predpis za posamezno inšpekcijsko področje. Tožena stranka vsega tega ni upoštevala, zato tožnik predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka je poslala upravne spise.

Tožba je utemeljena.

Prav ima tožnik, ko meni, da zakon o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list RS, št. 24/79 do 18/88) tržnega inšpektorja ne pooblašča, da stranki naloži vrnitev cen na določeno raven, če pri nadzoru ugotovi, da so cene oblikovane v nasprotju s predpisi o cenah. Navedeni zakon v 70. členu po presoji sodišča le na splošno ureja pravice in dolžnosti inšpektorja pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva, ne vsebuje pa materialne podlage za odrejanje posameznih vrst inšpekcijskih ukrepov. Tudi zakon o cenah (Uradni list RS, št. 1/91-I) nima določb, ki bi urejale inšpekcijske ukrepe na področju cen in ne določb o obveznostih subjektov, ki kršijo predpise o cenah. O pristojnosti tržnega inšpektorja na tem področju govori le 7. člen zakona o tržni inšpekciji (Uradni list SRS, št. 27/74), ki inšpektorju v zvezi s kršitvijo predpisov o cenah nalaga, da je dolžan vložiti uvadbo zaradi kaznivega dejanja ali gospodarskega prestopka oziroma, da je dolžan vložiti predlog za uvedbo postopka zaradi prekrška. V teh primerih je tržni inšpektor dolžan ugotoviti znesek pozitivne razlike v ceni in predlagati sodišču oziroma sodniku za prekrške, da storilcu to razliko odvzame kot protipravno premoženjsko korist. Tudi zakon o tržni inšpekciji nima posebnih določb o inšpekcijskih ukrepih na področju cen. Inšpekcijski organ pa po presoji sodišča svoje odločitve ne more opreti samo na določbo 70. člena zakona o sistemu državne uprave, če v materialnem predpisu nima pooblastila za določene ukrepe ali vsaj jasno predpisane obveznosti določenenih subjektov, katerih izvajanje nadzoruje inšpektor. Zato tožena stranka napačno razlaga določbe 70. člena tega zakona.

Ker je prvostopna določba po navedenem nezakonita in je takšna tudi odločba tožene stranke, je moralo sodišče izpodbijano odločbo odpraviti. Svojo odločitev je oprlo na 2. odstavek 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je v skladu s 4. členom ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) smiselno uporabilo kot republiški predpis.