Jedro

Dodatek k plači (dodatki za posebne obremenitve, dodatek za delo v rizičnih razmerah) je ("čista") denarna terjatev. Denarne terjatve se skladno s četrtim odstavkom 200. člena ZDR-1 uveljavljajo neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi, izpodbijani del sklepa se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II.Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo z zahtevkom za priznanje pravice do dodatka za nevarnost in posebne obremenitve ter plačilo dodatka za mesece maj 2020 in od novembra 2020 do maja 2021 v višini, razvidni iz I. točke izreka sklepa, z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V II. točki izreka je zaradi delnega umika tožbe ustavilo postopek za plačilo 1.609,05 EUR. V III. točki izreka je sklenilo, da tožnik sam krije svoje stroške postopka.

2.Zoper odločitev v I. točki sklepa se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik. Navaja, da je uveljavljal varstvo pravic skladno z določbami ZUJIK. V predpisanem roku je vložil tožbo, v kateri je jasno opredeli, da jo vlaga zoper sklep sveta zavoda toženke z dne 4. 8. 2022. Sodna praksa, ki jo je upoštevalo sodišče prve stopnje, je presežena (sklep Pdp 1003/2014). Odločbi Pdp 1220/2003 in Pdp 1117/2005 nista objavljeni. Postopek pred sodiščem prve stopnje je trajal dve leti in pol, stranki sta vložili enajst obširnih pripravljalnih vlog. Izveden je bil pripravljalni in prvi narok za glavno obravnavo. Izvajali so se dokazi. Sodišče prve stopnje tožnika na neustrezen zahtevek ni opozorilo v okviru materialnega procesnega vodstva. To bi bilo ob nespremenjeni vsebini spora dolžno storiti (sodba II Ips 642/2009). O zadevi ni bilo pravnomočno odločeno. Tožnik pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani del sklepa razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3.Toženka v odgovoru na pritožbo prereka tožnikove navedbe. Navaja, da tožnik zoper sklep sveta zavoda z dne 4. 8. 2022 ni uveljavljal sodnega varstva v predvidenem roku, zato je postal pravnomočen. Glede na to sodišče prve stopnje, ker je že pravnomočno odločeno, tožniku dodatka za nevarnost in posebne obremenite ne more prisoditi. Ni ga dolžno pozivati na spremembo tožbe (sklep I Up 159/2015) niti na vsa možna zakonska določila (II Cp 395/2020). Tako sodišče prve stopnje kot toženka sta tožnika na neustrezen zahtevek opozorili na prvem naroku za glavno obravnavo. Toženka pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrne in potrdi izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Tožnik je podal zahtevo za odpravo kršitev z dne 8. 6. 2022 pri toženki (javnemu zavodu na področju kulture), ki jo je direktor zavrnil s sklepom z dne 24. 6. 2022. Pravočasno pritožbo tožnika zoper sklep direktorja je zavrnil svet zavoda s sklepom z dne 4. 8. 2022. Sklep je bil tožniku vročen tega dne. Tožbo z zahtevkom za izplačilo dodatka za delo v rizičnih razmerah (s pripravljalno vlogo z dne 26. 7. 2024 jo je delno spremenil), ki jo je sodišče prve stopnje zavrglo z izpodbijanim delom sklepa, je vložil 2. 9. 2022. V tožbi je izrecno navedel, da jo vlaga zoper sklep toženke z dne 4. 8. 2022.

6.Sodišče prve stopnje je odločitev o zavrženju tožbe utemeljilo s sledečim: (1) da tožnik ni postavil zahtevka za razveljavitev sklepa (sklepov) toženke, zaradi česar je odločitev, da mu dodatek ne pripada, postala pravnomočna, in (2) da vtoževani dodatek za delo v rizičnih razmerah ni "čista" denarna terjatev.

7.Dodatek za delo v rizičnih razmerah je kot eden izmed dodatkov za nevarnosti in posebne obremenitve določen v 11. točki prvega odstavka 39. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor (KPJS). V tej točki KPJS so rizične razmere opredeljene kot območje vojne nevarnosti, nevarnosti terorističnih napadov z biološkimi agensi, demonstracij, naravnih nesreč, epidemij in epizootij, dodatek pa je določen v višini 65 % urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca. Drugi odstavek za (vse) dodatke za nevarnost in posebne obremenitve določa, da pripadajo javnemu uslužbencu samo za čas, ko delajo v nevarnih pogojih in pod posebnimi obremenitvami. Komisija za razlago KPJS je dne 8. 4. 2020 sprejela razlago, da delodajalec določi dela in naloge, ki se opravljajo v nevarnih pogojih dela, in čas, ko je javni uslužbenec opravljal delo in naloge v nevarnih pogojih dela, kar narave terjatve ne spremeni, saj je višina dodatka opredeljena s kolektivno pogodbo.

8.Dodatek k plači (dodatki za posebne obremenitve, dodatek za delo v rizičnih razmerah) je ("čista") denarna terjatev.

Denarne terjatve se skladno s četrtim odstavkom 200. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) uveljavljajo neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem.

9.Tudi če bi šteli, da tožnik uveljavlja nedenarno ("nečisto" denarno) terjatev, za katero se zahteva predsodni postopek pri delodajalcu, je njegova tožba dopustna. Tožnik je predsodni postopek skladno z drugim odstavkom 24. člena Zakona o javnih uslužbencih (ZJU) v zvezi s 45. členom Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK) sprožil, tožbo je vložil v predpisanem tridesetdnevnem roku od prejema drugostopenjskega sklepa, s katerim je bila njegova pritožba zoper sklep direktorja zavrnjena (drugi odstavek 25. člena ZJU). V tožbi je izrecno navedel, da jo vlaga zoper sklep z dne 4. 8. 2022.

Tako ni mogoče šteti, da je odločitev delodajalca ob odsotnosti uveljavljanja sodnega varstva postala pravnomočna.

10.Tožnik je, kot že navedeno, terjatev najprej uveljavljal pri delodajalcu v prepisanem postopku (drugi odstavek 24. člena ZJU), v določenem roku je uveljavljal sodno varstvo (drugi odstavek 25. člena ZJU). Tožba je tako, tudi če bi šteli, da gre za nedenarno terjatev, dopustna, pri čemer je nebistveno, da ni izrecno uveljavljal zahtevka za razveljavitev odločb toženke. Na pravilno oblikovanje zahtevka bi ga sodišče prve stopnje (ob nespremenjenem cilju pravde) moralo pozvati v okviru materialnega procesnega vodstva (285. člen ZPP).

Da tega ni storilo, mu tožnik v pritožbi utemeljeno očita.

11.Tožba tožnika je dopustna. O dodatku za delo v rizičnih razmerah (glede na uveljavljanje sodnega varstva v tem sporu) ni bilo pravnomočno odločeno. Z zahtevkom uveljavlja denarno terjatev, pa tudi če bi šteli, da gre za nedenarno terjatev, je sodno varstvo dopustno, saj je bila tožba vložena pravočasno po predsodnem postopku pri delodajalcu.

12.Pritožbeno sodišče je utemeljeni tožnikovi pritožbi ugodilo in na podlagi 3. točke 365. člena ZPP izpodbijani del sklepa razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.

13.Odločitev, da se stroški pritožbenega postopka (odgovora na pritožbo) pridržijo za končno odločbo, temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

-------------------------------

1Vrhovno sodišče RS je v svetovalnem mnenju (sklep VIII SM 1/2024 z dne 20. 8. 2024) za plačilo za delovno uspešnost opredelilo, da gre za takšno terjatev, ki jo mora delavec najprej uveljavljati pri delodajalcu, pri čemer je izrecno navedlo (točka 14 obrazložitve), da se ta pravica razlikuje od pravic, ki imajo neposredno podlago v zakonu, kolektivni pogodbi ali pogodbi o zaposlitvi in so iztožljive neposredno pred sodiščem, kot so (tudi) pravice do dodatkov.

2V sodni praksi so številni primeri, v katerih je bil dodatek za delo v rizičnih razmerah (enako kot drugi dodatki) vtoževan kot čista denarna terjatev in je bilo o zahtevku meritorno odločeno (sodbe VDSS Pdp 401/2022 z dne 6. 10. 2022, Pdp 452/2022 z dne 25. 11. 2022, Pdp 414/2022 z dne 6. 12. 2022, Pdp 657/2022 z dne 13. 4. 2023, Pdp 507/2024 z dne 12. 12. 2024). Drugače za dodatek za delo v rizičnih razmerah le v sklepu VDSS Pdp 276/2024 z dne 21. 8. 2024. Za položajni dodatek je bil sklep o zavrženju tožbe zaradi neuveljavljanja terjatve v predsodnem postopku razveljavljen in je bila zadeva vrnjena sodišču prve stopnje v nov postopek (sklep VDSS Pdp 554/2024 z dne 18. 12. 2024).

3Ta sklep in sklep direktorja toženke z dne 24. 6. 2022 je priložil k tožbi (prvi odstavek 42. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih - ZDSS-1).

4Takšno stališče, da je tožba nedopustna, ker tožeči stranki nista z zahtevkom zajeli odločb delodajalca, je bilo sicer zavzeto v sklepu VDSS Pdp 1117/2005 z dne 13. 10. 2006, na katerega se sklicuje sodišče prve stopnje. V sodbi VDSS Pdp 1220/2003 z dne 25. 11. 2005 (meritorna odločitev; zahtevek zavrnjen) je šlo za drugačno situacijo kot pri tožniku, saj tožba z denarnim zahtevkom glede na izdane odločbe ni bila vložena v predpisanem roku. S sodbo VS RS VIII Ips 383/2008 z dne 9. 2. 2010 je sodišče odločilo v sporu o prenehanju delovnega razmerja, pri čemer je sicer zavzelo stališče, da delavec prenehanja delovnega razmerja na obrambnem področju ne more uveljavljati mimo izrecnega izpodbijanja izdanih odločb, vendar je bila odločitev o utemeljenosti zahtevka meritorna.

5Sodišče prve stopnje je tožbo zavrglo, ker je o dodatku za delo v rizičnih razmerah tožnika toženka (delodajalec) že pravnomočno odločila, kot da gre za že razsojeno stvar (res iudicata), kar ni pravilno.

6Sodišče je v okviru materialnega procesnega vodstva dolžno tožečo stranko vzpodbuditi k pravilnemu oblikovanju zahtevka; namen razjasnjevalne dolžnosti je preprečiti, da bi stranka izgubila pravdo (prišla ob sodno varstvo) samo zaradi nepravilnega tožbenega predloga (sodba VSL I Cp 157/2023 z dne 27. 6. 2023, sodba in sklep VSL II Cp 901/2018 z dne 17. 10. 2018, sodba VDSS Pdp 779/2009 z dne 5. 11. 2009).

7Sodišče prve stopnje tožnika na morebiten neustrezno oblikovan zahtevek ni opozorilo, ampak je na poravnalnem naroku za glavno obravnavo v okviru materialnega procesnega vodstva strani pozvalo k dopolnitvi navedb; na prvem naroku je že izvajalo dokaze.