Jedro

Predlog za podaljšanje zadržanja v oddelku pod podsebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice mora biti podan v roku iz prvega odstavka 70. člena ZDZdr.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. S sklepom Pr 103/2021 z dne 1. 9. 2021 je sodišče prve stopnje sklenilo, da se predlogu Psihiatrične bolnišnice ... za podaljšanje zadržanja ugodi in se zadržanje M. P., to je nasprotnega udeleženca, v oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične bolnišnice ... (v nadaljevanju PB...) podaljša za dobo, ki sme trajati najdlje do 1. 10. 2021. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka najprej ugotovilo, da je izhodišče za odločanje o predlogu za podaljšanje zadržanja v oddelku pod posebnim nadzorom sklep tukajšnjega sodišča, izdan v predmetni zadevi dne 7. 7. 2021. S tem sklepom je sodišče odločilo, da je zdravljenje zadržanega v oddelku pod posebnim nadzorom nujno potrebno za dobo, ki sme trajati najdlje do 3. 9. 2021. Sodišče prve stopnje pa je v tej zvezi ugotovilo, da konkretni predlog predlagatelja PB... za podaljšanje zdravljenja ni bil vložen v roku iz prvega odstavka 70. člena Zakona o duševne zdravju (ZDZdr). Vložen je bil manj kot 14 dni pred potekom roka. Tega sodišče ni sankcioniralo, ker sankcija za zamudo, če je predlog vložen pred potekom roka iz sklepa sodišča, ni predpisana. Sodišče je zato predlog meritorno obravnavalo in je odločilo pred potekom roka po sklepu z dne 7. 7. 2021. Nato je na podlagi mnenja izvedenca ugotovilo, da je ob ugotovljenem duševnem stanju in ob dejstvu, da zadržančeva medikamentozna terapija ni urejena in zahteva skrbno spremljanje učinkov zdravil na njegovo zdravje, to še nadalje ogroža zadržančevo zdravje in življenje. Zadržani jasno negira obstoj duševnih motenj in tudi depresijo. Njegov pristanek k jemanju psihiatrične terapije izven bolnišnice je že iz tega naslova vprašljiv in ga dodatno potrjuje dejstvo, da so bili zaradi odklanjanja psihiatrične terapije skoraj mesec in pol potrebni posebni ukrepi, kot so fizično oviranje, aplikacija zdravil z injekcijami, drobljenje tablet in nadzor. Tudi izvedenka je opozorila, da je zadržani rigiden v mišljenju in ima svojski način življenja. Sodišče je po vsem navedenem ocenilo, da je mogoče izboljšanje stanja doseči in se izogniti tveganjem za zadržančevo zdravje in življenje le z nadaljnjim zdravljenjem v bolnišnici. Zadržani zaradi okoliščin primera potrebuje stalen strokovni nadzor, ki ga nudi le bolnišnično okolje. Ker je zadržani izrecno odklonil zdravljenje na odprtem oddelku, se kot edina možnost sodišču kaže nadaljnje zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom. Določil je še tudi rok do katerega se bo ta ukrep izvajal. 2. Zoper takšno odločitev se pritožuje zadržana oseba po pooblaščencih. Pritožbo podaja iz vseh pritožbenih razlogov iz člena 338 ZPP v zvezi s členom 42 Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1). Najprej zadržani graja zmotno uporabo določil ZDZdr in sicer določila o postopku podaljšanja ukrepov zadržani osebi. Iz določb ZDZdr namreč po prepričanju zadržanega izhaja, da mora direktor psihiatrične bolnice, v kolikor ugotovi, da je za odvrnitev ogrožanja zaradi vzrokov iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr nujno potrebno nadaljevanje zdravljenja pridržane osebe v oddelku pod posebnim nadzorom, najmanj 14 dni pred potekom odrejenega zadržanja na podlagi sklepa sodišča, istemu sodišču s pravočasnim in utemeljenim predlogom predlagati, da zadržanje takšne osebe v istem okolju podaljša, kolikor so za to izpolnjeni pogoji. Dejstvo pa je, da je PB... podala predlog šele 30. 8. 2021, kar pa je pozneje kakor vsaj 14 dni pred potekom roka, ki ga določa zakon. Gre za prekluzivni rok, na potek katerega mora paziti sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti. Gre za materialni rok, ki je določen v prvem odstavku 70. člena ZDZdr in zamuda tega roka ima za posledico izgubo pravice zahtevati podaljšanje izrečenega ukrepa. Nato pritožba izpostavlja, da morajo biti za sprejem na zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve pridržane osebe kumulativno izpolnjeni pogoji po 39. členu ZDZdr. Pritožba pa v tej zvezi opozarja, da tako iz zaslišanja pridržane osebe, kot tudi najbližje osebe izhaja, da le-ta ni bil nikoli agresiven do nikogar, niti ni izrekal nobenih resnih groženj v tej smeri. Zadržana oseba zato ni nevarna okolici, niti samemu sebi. Tudi iz zadnjih anamnestičnih podatkov o pridržani osebi izhaja, da pridržana oseba prostovoljno jemlje predpisane tablete in na splošno ne izkazuje heteroagresivnosti, je vodljiv in umirjen. Tako ni podan in sodišče prve stopnje tudi ni ugotovilo pogoja, da zadržani v duševnem stanju v kakršnem je sedaj, ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali da huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi in drugim. Mnenja pa je tudi, da bi prišle v konkretnem primeru, glede na stanje v kakršnem je zadržani, v poštev tudi milejše oblike zdravljenja kot jih določa ZDZdr. Predlaga, da se pritožbi ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ali spremeni.

3. Pritožba je bila vročena predlagatelju, ki nanjo ni odgovoril. 4. Pritožba je utemeljena.

5. Iz podatkov spisa in iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje dne 30. 8. 2021 prejelo predlog za podaljšanje pridržanja bolnika na zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom. V razlogih za predlog za podaljšanje pridržanja je PB... navedla, da je pacient v zadnjem tednu izrazito depresiven, vse bolj se izrazi to kot ekstrapiramidni stranski učinek terapije. Depresivna simptomatika še ni bila tako izrazita 14 dni pred potekom roka iz sklepa sodišča. Glede na to, da je bil pacient pred sprejemom suicidalen in glede na to, da nima uvida v bolezen, prosijo za podaljšanje hospitalizacije. Psihotična simptomatika je sicer izboljšana, vendar do določene mere kronificirana. Dodatno otežuje proces zdravljenja v hospitalu še dejstvo, da pacient živi sam. Predlagatelj je tako podal predlog po prvem odstavku 70. člena ZDZdr, glede na dejstvo, da je bil nasprotnemu udeležencu s sklepom istega sodišča dne 7. 7. 2021 izdan sklep, da se zadržano osebo (sedaj pritožnika), zadrži v oddelku pod posebnim nadzorom PB... za dobo, ki sme trajati najdlje do 30. 9. 2021. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da predlagatelj (to je PB...) predloga iz prvega odstavka 70. člena ZDZdr ni vložil v roku 14 dni pred potekom roka iz sklepa sodišča. Predlagatelj tako zaradi zamude roka iz 70. člena ZDZdr ni bil upravičen do vložitve predloga z vsebino po členu 70 ZDZdr. Sodišče prve stopnje pa bi takšen predlog lahko obravnavalo glede na potek zakonskega roka, kot nov predlog PB... - obvestilo po 53. členu ZDZdr. Ker pa predlagatelj takšnega materialnopravnega ustreznega predloga ni podal v zakonskem roku, bi sodišče prve stopnje moralo, ker je vezano na predlog predlagatelja po ZDZdr glede tega, v smislu materialno procesnega vodstva iz člena 385. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s členom 42 ZNP-1 predlagatelja pozvati, da svoj predlog ustrezno materialnopravno spremeni v smislu 53. člena ZDZdr. Ker tega ni storilo in je obravnavalo predlog, ki ni bil vložen znotraj roka iz prvega odstavka 70. člena ZDZdr, je s tem zmotno uporabilo materialno pravo. Vendar bi sodišče prve stopnje takšno zmotno uporabo materialnega prava lahko saniralo, s prej omenjeno izvedbo materialnega procesnega vodstva1. Šele po prejemu tako dopolnjenega in materialnopravno dovoljenega predloga bi sodišče prve stopnje lahko v nadaljevanju vsebinsko obravnavalo nov predlog predlagatelja, kot to izhaja iz obrazložitve sklepa sodišča druge stopnje. Pritožba zadržane osebe, ki na takšno zmotno uporabo materialnega prava v pritožbi izrecno opozarja, je tako utemeljena in sodišče prve stopnje, brez ustreznega predloga predlagatelja ne more obravnavati zadržano osebo2 v smislu 70. člena ZDZdr.

6. Ker je sodišče prve stopnje tako sprejelo v obravnavani zadevi, v obravnavanje materialnopravno neustrezen predlog je s tem storilo bistveno kršitev določb nepravdnega postopka, ki je sodišče druge stopnje ne more samo odpraviti in je zato sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek. V nadaljevanju tega postopka bo zato sodišče prve stopnje moralo pozvati predlagatelja, da svoj predlog ustrezno materialnopravno popravi ali pa da poda izjavo ali še vztraja pri takšnem prepoznem predlogu, glede na zamudo roka iz prvega odstavka 70. člena ZDZdr. Nato bo sodišče prve stopnje v nadaljevanju tudi glede na pritožbene navedbe moralo meritorno in vsebinsko ugotavljati ali dejansko zadržani, ki je sedaj v bolnišnični oskrbi, ko je pod stalnim nadzorom bolnišničnega osebja, dejansko huje ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, kajti pritožba zadržanega tudi v tej smeri opozarja, da sodišče prve stopnje ni kumulativno ugotovilo vseh razlogov za izrek ukrepa, iz razlogov prvega odstavka 39. člena ZDZdr.

7. Glede na obrazloženo je zato sodišče druge stopnje ob uporabi določbe 3. točke prvega odstavka 365. člena ZPP v zvezi s členom 42 ZNP-1 pritožbi nasprotnega udeleženca ugodilo in sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo temu sodišču v nov postopek. V novem postopku bo sodišče prve stopnje moralo slediti navodilom sodišča druge stopnje, kot izhaja iz tega sklepa sodišča druge stopnje (362. člen ZPP v zvezi s členom 42 ZNP-1).

PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Pritožbo lahko vloži pridržana oseba, odvetnik, zakoniti zastopnik ali skrbnik, zakonec, oziroma oseba, s katero pridržana oseba živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, sorodnik v ravni vrsti ali v stranski vrsti do drugega kolena ter zdravstvena organizacija, v kateri je pacient. Vloži se pri sodišču prve stopnje v treh dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo ali se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika.

Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozvalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni.

Če kateri od upravičencev vloži pritožbo po pooblaščencu, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v nov postopek, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti nov postopek. O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

1 Tako smiselno izhaja tudi iz odločbe VSL, sklep I Cp 1209/2020 z dne 17. 7. 2020. 2 Tako tudi sklep VS RS II Ips 31/2018 z dne 22. 2. 2018.